Projekti / Programi
Imunski odziv in vedenjski vzorci pri udomačenih in divjih sevih potočne postrvi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.01 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
Genetika in selekcija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B402 |
Biomedicinske vede |
Gojenje vodnih živali, ribogojstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
potočna postrv, hibridizacija, selekcija, ribogojništvo, vlaganje, genetska raznolikost, imunski odziv, stres, odpornost, obnašanje
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22445 |
dr. Andrej Razpet |
Biotehnologija |
Vodja |
2010 - 2012 |
64 |
Organizacije (1)
Povzetek
IZHODIŠČE: Gojenje salmonidnih vrst je zanimivo tako za prehrano kot tudi za vlaganje v ribolovne revirje za potrebe športnega ribolova. Poleg tega se gojene salmonide vlaga tudi z namenom obnovitve avtohtone populacije ali povečanja obstoječe populacije. Od potočnih postrvi (Salmo trutta) se v večjih količinah goji predvsem udomačene anadromne postrvi, ki lahko živijo tudi v manj slani morski vodi, izvirajo pa iz rek, ki se izlivajo v severni Atlantik. Te postrvi pri nas niso avtohtone, se pa križajo z avtohtono potočno in soško postrvjo (Salmo marmoratus), kar povzroča znižanje genetske raznovrstnosti. Repopulacija soške postrvi je uspela na osnovi osmih genetsko čistih populacij, podoben projekt na slovenskih potočnih postrveh še ni bil izveden, predvsem zaradi odsotnosti primernih genetsko čistih populacij. Tako je trenutno večina prosto živečih potočnih postrvi v donavskem povodju križancev med avtohtonimi in tujerodnimi udomačenimi ribami, delež udomačenih postrvi, ki se ugotavlja na osnovi izbranih genetskih označevalcev, je zelo različen med populacijami. ZNANSTVENI PROBLEM: Gojenje divjih avtohtonih in križanih potočnih postrvi v ribogojnicah je težavno zaradi nizke stopnje preživetja pri prenosu divjih postrvi v ribogojnico, hkrati pa je nizka tudi stopnja preživetja udomačenih postrvi ob vlaganju v potoke. Prilagajanje postrvi na novo okolje je težavno zaradi pridobljenih vedenjskih vzorcev, vendar se v obeh primerih prenosa nižja stopnja preživetja pozna tudi pri naslednjih generacijah, kar pomeni, da je vzrok vsaj deloma genetski. Najverjetnejša razlaga za genetsko komponento je različen selekcijski pritisk v ribogojnici in v divjini, predvsem je selekcijski pritisk na razvijajoče se ikre v ribogojnici bistveno nižji kot v naravnem okolju. Ugotavlja se, da sposobnost preživetja postrvi po izpustu strmo pade že po nekaj generacijah v ribogojnicah. V interesu ribičev je, da se vlaga take ribe, ki so se sposobne prilagoditi na novo okolje, v njem rasti in se razmnoževati. Namen raziskave je določiti razlike med različnimi postrvmi na nivoju njihove genetske raznolikosti, imunskega odziva, odpornosti oplojenih iker in vedenja v ujetništvu, rezultate raziskave pa uporabiti za spremembe pri vzreji rib na način, ki poveča njihovo stopnjo preživetja po izpustu. METODE DELA: Genotipizacija na mikrosatelitnih lokusih in MHC se izvaja na osnovi DNK, izolirane iz odrezanih koščkov plavuti, izražanje genov, povezanih z imunskih odgovorom in stresom pa na osnovi RNK, izolirane iz krvi. Za obe metodi ni potrebno žrtvovati rib. Okužbo oplojenih iker s Pseudomonas fluorescens in opazovanje razvoja ali propada zarodka se izvaja v laboratoriju. Obnašanje rib v ujetništvu se lahko spremlja v vseh fazah razvoja z različnimi pristopi (opazovanje, analiza posnetka, spremljanje različnih parametrov s pomočjo vsadka). Podatke se obdela in primerja z osnovnimi statističnimi programi. RELEVANTNOST: Za potrebe vlaganja je potrebno tudi divje postrvi in njihove potomce vsaj za nekaj časa nujno obdržati v ribogojnicah in v tem času je ključno, da je selekcija na razmere v ujetništvu čim nižja. Rezultati raziskav bi pripomogli k identifikaciji posameznih rib v ribogojnici, ki imajo največ možnosti za preživetje po izpustu oziroma k identifikaciji posameznih rib, ki so primerne za življenje v ujetništvu in bi jih bi bilo možno uporabiti za križanje z udomačenimi postrvmi z namenom povečanja genetske raznolikosti.
Pomen za razvoj znanosti
Razvili smo nezahtevno in poceni metodo gojenja oplojenih iker potočne postrvi do izvalitve. Lahko spremljamo odziv razvijajočih se iker na različne snovi iz okolja, v našem primeru na okužbo z bakterijo Pseudomonas fluorescens. Načeloma se lahko testni organizem uporabi za spremljanje učinkov praktično katerekoli snovi, v našem poskusu spremljamo smrtnost glede na genetske značilnosti starševskih organizmov.
Pomen za razvoj Slovenije
Nismo imeli rezultatov, ki bi imeli aplikativno vrednost za širšo javnost, smo pa v okviru podoktorskega projekta sodelovali v izobraževalnem procesu. Pri delu s potočnimi postrvmi je sodeloval absolvent biotehnologije, ki bo rezultate uporabil za diplomsko nalogo, in študentka dodiplomskega študija biotehnologije, ki je v okviru prostovoljne dejavnosti pridobila izkušnje v laboratoriju. Znanja, pridobljena v projektu, smo uporabili v tekočih projektih na drugih salmonidnih vrstah, v prihodnosti pa tudi na povsem drugih organizmih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
celotno poročilo na dLib.si
