Projekti / Programi
Evaluacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.01 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - družboslovni vidik |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Slovenska manjšina, Slovenci v Italiji, jezikovna manjšina, narodna manjšina, entična manjšina, Slovenci, jezik, kultura, gospodarska dejavnost, politična participacija, mediji, šolstvo.
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22628 |
dr. Sara Brezigar |
Politične vede |
Vodja |
2010 - 2013 |
255 |
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišča: Dosedanje raziskovanje slovenske narodne manjšine v Italiji ne ponuja celovitega odgovora na nekaj temeljnih vprašanj, ki bodo ključno vplivala na njeno prihodnost. Ta so:
-V kolikšni meri se izvaja Zakon 38 »Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini«, ki ga je leta 2001 sprejela Republika Italija in s katerim je po več kot 50 letih postavila pravno-formalni okvir zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji.?
-Kakšni so učinki zakona 38 (in njegove implementacije) za slovensko narodno manjšino v Italiji - predvsem na področju šolstva, rabe jezika, kulture, medijev, gospodarske dejavnosti in politične participacije?
-Kakšen vpliv so imele spremembe v zadnjem desetletju, (predvsem vstop RS v EU in šengensko območje, rast imigrantskih skupnosti na območjih, kjer prebiva slovenska manjšina) na položaj slovenske manjšine v Italiji? Kako te spremembe vplivajo na vlogo in razvojne možnosti slovenske narodne manjšine?
Namen in cilji projekta: Namen projekta je zasnovati in operacionalizirati model za celovito evaluacijo položaja narodne manjšine in na njegovi osnovi raziskati trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji na vseh ključnih področjih njenega delovanja. Operativni cilji projekta so:
-raziskati udejanjanje zakona 38 na normativni ravni: preveriti ustreznost prenosa kolektivnih in individualnih pravic, ki so opredeljene v zakonu 38, v relevantne zakonske, podzakonske in druge normativne akte, na zgoraj navedenih posameznih področjih (kultura, šolstvo, …) in posebej na področju jezika;
-preveriti implementacijo normativne ureditve iz prejšnjega odstavka v praksi; oceniti njen pomen in posledice za slovensko manjšino v Italiji, predvsem za njeno delovanje in dolgoročno ohranjanje;
-na osnovi modela celovite evaluacije položaja narodne manjšine oceniti položaj, vlogo, izzive in razvojne možnosti slovenske narodne manjšine vis a vis t.i. matičnemu narodu in italijanski (narodni) večini.
Metodologija in načrt raziskovalnega projekta: Uporabila bom model mešane metode raziskovanja. V prvem delu projekta bom na osnovi statističnih in drugih dostopnih podatkov (podatki o vpisu v šole, o priseljencih, o gospodarstvu, ipd.) pridobila splošno ažurno sliko o teritoriju, kjer živi slovenska manjšina. Na osnovi analize pravnih virov in drugih dokumentov bom preverila ustreznost prenosa kolektivnih in individualnih pravic, ki so opredeljene v Zakonu 38, v zakonske in druge pravne akte.
V drugem delu projekta bom preverjala dejansko implementacijo Zakona 38 in ugotavljala, kakšen je trenutni položaj manjšine. Na osnovi modela celovite evaluacije položaja narodne manjšine bom pripravila 6 vprašalnikov, po enega za vsako od naslednjih področij: šolstvo, jezik, kultura, mediji, gospodarska dejavnost in politična participacija. Izvedla bom 30 - 40 poglobljenih intervjujev, in sicer s predstavniki manjšine na vseh šestih področjih (gospodarstveniki, kulturniki, šolniki, ipd.), z uporabniki storitev na teh področjih (npr. obiskovalci gledališča, starši otrok v vrtcih, bralci manjšinskega časopisa) in s strokovnjaki na teh področjih. V kvalitativno raziskovanje bom vključila tudi uporabnike storitev italijanske narodnosti (npr. italijanske starše otrok v slovenskih šolah ali športnih društvih). Ti bodo s svojimi pogledi dodali novo dimenzijo evaluaciji položaja manjšine, tako rekoč »od zunaj«, ki jo pogrešamo pri večini projektov raziskovanja slovenske narodne manjšine.
Predvideni rezultati raziskovanja in prispevek k znanosti:
-razvoj modela in vprašalnikov, s katerimi bo mogoče celovito oceniti položaj tudi drugih, primerljivih narodnih manjšin.
-poglobljena in celovita slika položaja manjšine, torej nabor podatkov za zaznavanje in razumevanje sprememb etničnih meja na slovensko-italijanski etnični meji, za načrtovanje politik in razvoja slovenske manjšine v Italiji in za načrtovanje zunanje politike RS na področju zaščite manjšin.
Pomen za razvoj znanosti
Ključen prispevek tega projekta k znanosti je razvoj modela za celovito evaluacijo položaja in razvojnih perspektiv narodne manjšine (CEM model). V okviru tega projekta je avtorica razvila 6 vprašalnikov, s katerimi je mogoče celovito oceniti položaj narodnih manjšin na šestih ključnih področjih njihovega delovanja, in sicer: jezik, šolstvo, kultura, mediji, politična participacija in ekonomska aktivnost. Z upoštevanjem ključnih kontekstualnih dejavnikov in njihovega vpliva na prej omenjenih 6 področij, je na osnovi modela mogoče oblikovati razvojne možnosti izbrane narodne manjšine. V modelu jih je avtorica združila v štiri osnovne sklope razvojnih možnosti: ustvarjanje manjšini prijaznega okolja, krepitev jedra manjšine, širitev manjšinske jezikovne skupnosti in samo-promocija manjšine v širšem okolju. CEM model je nastal kot poskus, da bi oblikovali in operacionalizirali model, ki bi omogočal celovito preučevanje narodnih manjših. Model je torej nastal iz potrebe po združevanju različnih pristopov k proučevanju narodnih manjšin. Pristopi, ki so lastni različnim vedam in znanostim ponavadi omogočajo temeljito in poglobljeno razumevanje majhnega števila vidikov delovanja in razvoja narodnih manjšin, vendar hkrati ponujajo zelo omejen pogled na to, kaj so možne razvojne poti narodne skupnosti kot celote - bodisi zato, ker se osredotočajo predvsem na en vidik njenega obstoja (jezikoslovci lahko npr. dojemajo narodno skupnost kot prvenstveno jezikovno in ne upoštevajo drugih socioloških dejavnikov, ki bi lahko močno vplivali na prihodnost te skupnosti, kot so npr. medetnične napetosti, mednarodna politika ali socialne razlike med skupnostmi, ipd.) bodisi zato, ker z ugotovitvami na ozko zamejenem področju raziskovanja ni mogoče predvideti usodo skupnosti kot celote. Model CEM predstavlja torej nekakšen poskus, da narodno manjšino evalviramo kot celoto, ob upoštevanju dejavnikov, ki ponavadi sodijo na različna področja raziskovanja in so lastni različnim vedam (npr. jezikoslovje, sociologija, pravo, politologija, ekonomija, …) Uporaba modela in vprašalnikov na primeru slovenske narodne manjšine v Italiji je omogočila preverjanje ustreznosti modela in uporabnosti vprašalnikov. Model in vprašalnike bi bilo v nadaljevanju smiselno preizkusiti pri evalvaciji položaja tudi drugih, primerljivih manjšin, pri primerjalnih študijah in za ponovno oceno položaja slovenske narodne manjšine po daljšem časovnem obdobju.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt ponuja poglobljeno in celovito sliko položaja manjšine, torej nabor podatkov za zaznavanje in razumevanje sprememb na slovensko-italijanski etnični meji. Ti podatki in znanja predstavljajo nujno potrebni input za sprejemanje odločitev, ki so povezane s slovenskim narodnim vprašanjem. Pomembni so za načrtovanje politik in razvoja slovenske narodne manjšine v Italiji na vseh šestih področjih njenega obstoja in delovanja: na področju jezika, kulture, šolstva, medijev, politične participacije in ekonomske dejavnosti. K temu je projekt posebej prispeval z oblikovanjem 4 sklopov razvojnih možnosti slovenske narodne manjšine – ustvarjanje manjšini prijaznega okolja, krepitev jedra manjšine, širitev manjšinske jezikovne skupnosti in samopromocija manjšine v širšem okolju. Znanja in podatke, oceno položaja in razvojne možnost bo lahko slovenska narodna manjšina v Italiji uporabila pri načrtovanju lastnega razvoja. Z uporabo modela za celovito evaluacijo položaja narodne manjšine pa je mogoče kasneje (čez 5, 10 let) izvesti re-evaluacijo, torej ponovno preverjanje položaja manjšine, njene trenutne razvojne perspektive in oceniti opravljeno razvojno pot. Podatki in pridobljeno znanje bodo v pomoč Republiki Sloveniji pri načrtovanju lastne zunanje politike, predvsem na področju zaščite manjšin v sosednjih državah in pri razvoju skupnega slovenskega prostora.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
