Projekti / Programi
Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.02.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
Interdisciplinarne raziskave |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
33539 |
Jernej Burkeljca |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
92 |
| 2. |
30052 |
Petra Cafnik |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
23 |
| 3. |
09449 |
dr. Marjan Družovec |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
416 |
| 4. |
25426 |
dr. Marko Hölbl |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
501 |
| 5. |
29072 |
Andrej Sevčnikar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
23 |
| 6. |
32872 |
dr. Tina Tomažič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
222 |
| 7. |
06794 |
dr. Tatjana Welzer Družovec |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
783 |
| 8. |
15335 |
dr. Melita Zajc |
Antropologija |
Vodja |
2010 - 2012 |
391 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
1. Pomen rezultatov projekta za razvoj temeljnih znanosti je v ugotovitvah, ki se nanašajo na epistemologijo znanosti in tehnike - analiza recepcije digitalnih tehnologij znotraj slovenske avdiovizualne krajine je potrdila domnevam sodobnih antropologov tehnike, da z rabo tehnologije postanejo del družbe. To zahteva obravnavo tehnologij v kontekstu njihovih rab, kar omogoča koncept dispozitiva. O raznolikosti rab v času uvajanja pričajo lastnosti aktualne slovenske avdiovizualne produkcije, ki smo jih ugotovili v okviru raziskave, saj se v marsičem razlikujejo od v literaturi opisanih izkušenj drugih držav.
2. Pomembne so tudi ugotovitve, ki se nanašajo na problematiko raziskovalnih metod v komuniciranju - zlasti spoznanje o pomenu interdisciplinarnosti in o pomenu raziskav občinstva oziroma etnografskih analiz uporabnikov, ki vse bolj (glej spodaj) nastopajo v dvojni vlogi potrošnika in producenta.
3. Ugotovitve, vezane na področje aktualne medijske krajine, so pripeljale do dveh odkritji. Prvič, da so se rabe novih medijev razvile v to, kar imenujemo socialni mediji, ki postopno že izpodrivajo množične medije. Drugo odkritje pa je, da se uporabnice teh medijev bistveno razlikujejo od uporabnic množičnih medijev, tako da se zanje uveljavlja izraz protrošnik (prosumer).
Za množične medije je značilna centralizirana distribucija vsebin, ki so jih naredili profesionalni avtorji, do množice uporabnikov, ki te vsebine pasivno sprejemajo. Za komunikacijo na spletu je značilna mrežna distribucija, kjer se uporabnice in uporabniki povezujejo drug z drugim. Za socialne medije je poleg mrežne distribucije značilna tudi tehnologija t.i. spleta 2.0, ki temelji na širokopasovnih povezavah in zato omogoča, da je v okviru mrežne distribucije mogoče izmenjevati avdiovizualne vsebine, obenem pa se uporabnice med seboj povezujejo in pri tem te vsebine tudi ustvarjajo.
Ugotovitvam o aktivni udeležbi uporabnic pritrjujejo tudi dognanja s področja sociologije, namreč, da se sodobne družbe, tudi po zaslugi digitalnih tehnologij, od predhodnih družb razlikujejo po tem, da produkcija in potrošnja nista več ločeni, temveč se dogajata sočasno. Nosilec tega povezovanja je protrošnik, torej potrošnik, ki je hkrati producent. Z vidika proučevanja medijev to pomeni, da se navada pasivnega preživljanja prostega časa, ki se je razvila ob televiziji, spreminja v smeri večje aktivnosti. Primerjave s časom pred televizijo in drugimi množičnimi mediji nakazujejo domnevo, da je pasivnost rabe medijev zgodovinski pojav, vezan na množične medije
4. Za področje proučevanja družbenega komuniciranja je pomembna ugotovitev, da zgoraj opisane spremembe spremlja propad starih poslovnih modelov. Neuspešnost starih poslovnih modelov na področju zabavnih vsebin se kaže v tem, da veliki lastniki avtorskih pravic izgubljajo vire dohodka, kar si trudijo nadomestiti s poostrenim uveljavljanjem zaščite intelektualne lastnine na svetovnem spletu. Informativne vsebine so bile tradicionalno v središču proučevanja komunikologije, saj so omogočale prenos informacij, ki so pomembne za oblikovanje javnega mnenja, kar je pogoj odločanja v demokratičnih družbah. V starih poslovnih modelih so jih financirali bodisi javni mediji znotraj poslovnega modela subvencij, bodisi komercialni mediji znotraj modela financiranja z oglaševanjem. Poslovni modeli, ki trenutno prevladujejo v spletnem komuniciranju, ne omogočajo ne financiranja zabavnih vsebin, in ne financiranja informativnih vsebin. Ustvarjanje obojih so v veliki meri prevzele uporabnice, ki to počno brez plačila. Pri tem izginja razlika med zabavnimi in informativnimi vsebinami, sodobne družbe pa so postavljene pred dejstvo pogosto pomanjkljivih osnov za oblikovanje javnega mnenja. Ta manko delno nadomeščajo novi poslovni modeli, ki se razvijajo na osnovi socialnih medijev, kot sta crowdsourcing in crowdfunding, katerih potencial je potrebno raziskati in ga razvijati.
Pomen za razvoj Slovenije
1. Na področju filmske in AV produkcije je v Sloveniji še pred dvemi desetletji delovala zgolj peščica producentov. Osamosvojitev Slovenije in uvedba tržnega gospodarstva, zlasti pa nove digitalne tehnologije na področju produkcije in postprodukcije AV vsebin ter, v zadnjih letih zlasti razvoj spletne distribucije, so sprožili nastajanje novih subjektov. Regulativni pogled na področje je osredotočen na velike, ki obvladujejo področje do te mere, da to bistveno zavira razvoj in konkurenčnost področja. Če upoštevamo, kakšna je globalno vloga medijskih industrij, pa to zavira tudi razvoj celotnega slovenskega gospodarstva. Analiza, ki smo jo opravili med slovenskimi neodvisnimi producenti AV vsebin prenaša poudarek na posamezne producente, ki so nosilci prehoda od tradicionalnih, statičnih poslovnih modelov k novim, dinamičnim, razvijajočim se poslovnim modelom. Projekt k problemu pristopa celovito in opredeli prednosti in slabosti novih možnosti, ki jih prinaša aktualen razvoj, zlasti pa digitalne tehnologije. Poudarka projekta sta dva. Na eni strani analiziramo globalno medijsko krajino z jasno definicijo priložnosti za manjšinske produkcije. Na drugi strani pa kritično ovrednotimo možnosti slovenskih AV producentov, da te priložnosti izkoristijo. Podatek, da je na področju aktivnih kar 63 producentov, izrazito različnih dimenzij in različnega statusa, priča o podjetnosti in samoiniciativnosti slovenskih AV ustvarjalcev. Komparativna analiza pričakovanj deležnikov področja, torej samih producentov in upravljalcev, prinaša osnovo za tako regulacijo, ki bo vzpostavila pogoje, da se bo inovativnost in ustvarjalnost posameznih producentov lahko razvijala naprej, ter prispevala k razvoju področja in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
2. Projekt je pomemben tudi za razvoj celotnega področja AV produkcije v Sloveniji. Analiza področja neodvisnih AV producentov omogoča vzpostavitev bolj uravnoteženega pogleda na področje z vidika vloge posameznih deležnikov. Uravnoteženo razumevanje vlog posameznih producentov je nujno za oblikovanje takih pogojev, v katerih bo raznolikost producentov delovala vzpodbudno na razvoj večje konkurenčnosti znotraj AV področja. Projekt ugotavlja in prispeva k uveljaviti raznolikih pristopov k produkciji AV vsebin, kakršne omogočajo sodobne digitalne tehnologije ter možnosti distribucije na spletni in mobilnih platformah.
3. Poseben pomen ima analiza širših transformacij, ki ob razvoju digitalnih tehnologij zajamejo celotno medijsko krajino. Množične medije izpodrivajo socialni mediji, ob pojavih, ki spremljajo ta razvoj, od protrošnika in participativne medijske kulture do propadanja tradicionalnih medijev, se razvijajo različne razlage. Projekt predstavi raznolike pristope in interpretacije, obenem skozi analizo pokaže, da se s spreminjanjem krajine spreminja samo razmerje med posameznimi deležniki medijske krajine. AV produkcija postaja pomemben akter slovenske medijske krajine in dejavnik oblikovnja kritične javnosti. S tega vidika je dinamičnost AV področja pozitiven dejavnik tudi pri iskanju rešitev za situacijo, ko ob izumiranju starih poslovnih modelov propadajo tradicionalni mediji. Dognjanja projekta v tem smislu prispevajo tudi k iskanju inovativnih rešitev za izginjanje tradicionalnih osnov oblikovanja kritične javnosti.
4. Rezultati projekta opozarjajo na možnosti za razvoj v globalnem kontekstu. Projekt prinaša globalno analizo medijske krajine z vidika transformacije starih in razvijanja novih poslovnih modelov. Zajema kritične predstavitve študij uspešnih primerov in analiz, opravljenih v drugih primerljivih okoljih. Vse to prinaša koristna spoznanja za ponudnike dostopa do interneta in mobilnih platform, za ponudnike spletnih storitev in vsebin na spletnih in mobilnih platformah, tako glede možnosti njihovega sodelovanja z ustvarjalci AV vsebin kot z vidika gobalnih povezav.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
