Projekti / Programi
Živčni nadzor in nevrološke motnje dihanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
motnje dihanja, živčno upravljanje dihanja, amiotrofična lateralna skleroza, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sindrom obstrukcijske apneje v spanju
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagamo projekt iz 4 sklopov, ki jih povezujejo dihanje, nevrološke motnje in nevrofiziološke metode.
1. Vloga možganov pri upravljanju dihanja je slabo raziskana. Sodobne neinvazivne metode omogočajo nove pristope. Nameravamo uporabiti 2 komplementarni metodi: 1) funkcijsko magnetnoresonančno slikanje v povezavi z dogodki med kašljanjem pri zdravih ljudeh in pri tistih, ki se zaradi oslabelosti dihalnih mišic ne morejo odkašljati; 2) elektroencefalografijo z veliko ločljivostjo v kombinaciji s posebnimi analizami.
Opredeliti želimo področja možganov, ki sodelujejo pri upravljanju dihanja, časovno zaporedje in vzorce delovanja pri nevrološko bolnih z motenim dihanjem. Takih raziskav pri zdravih je malo, pri nevroloških bolnikih pa jih ni.
2. Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoče propadanje zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona (ZMN, SMN). K šibkosti in zmanjšani spretnosti roke prispeva okvara obeh, za dihalno odpoved pa je odločilna okvara SMN. Ni znano, če in koliko k njej prispeva tudi okvara ZMN, ki je pomemben za zavestno dihanje (zadrževanje diha, govor, petje). Izdihi so navadno pasivni, mišice se aktivirajo le pri globokem ali sunkovitem izdihu, npr. pri refleksnem in hotenem izkašljevanju. Laboratorijske metode, občutljive za okvaro ZMN, še ni. Preveriti želimo, ali je to lahko potencial pripravljenosti (PP), povezan s hoteno motorično aktivnostjo. PP nastane približno 2 s pred hotenim gibom in odseva aktivnost primarnega in sekundarnih motoričnih možganskih polj, njegovi generatorji pa so kortikalne piramidne celice, ki so pri ALS okvarjene.
Raziskovali bomo skupino zdravih in skupino ljudi z ALS. Vse bomo klinično in laboratorijsko testirali ter jim opravili meritve PP, povezanega z vdihom, izdihom in upogibom kazalca. Za študij PP bomo uporabili njuh in izdihe skozi nos, saj je dokazano, da je tlak v nosu dobro merilo dihalne nezadostnosti pri ALS.
3. Merjenje prevajanja v freničnih živcih se uporablja pri ljudeh s težavami dihanja s sumom na bolezen perifernega živčevja. Merjenje smo že standardizirali in določili referenčne vrednosti za vsakdanje delo. Ker pri njem nimamo za cilj razlikovati povsem zdravih od bolnikov z dihalno nezadostnostjo, ampak skušamo ugotoviti, pri katerem primeru dihalne nezadostnosti je v ozadju živčnomišična okvara, želimo zbrati podatke za skupino, pri kateri nezadostnost ni posledica živčnomišične okvare (to so zlasti ljudje s kronično obstruktivno pljučno boleznijo).
Objav o tovrstnih raziskavah ni.
4. Kratke prekinitve dihanja med spanjem (apneje) so pri odraslih pogoste. So nevarnostni dejavnik nenadne smrti, srčno- in možganskožilnih zapletov, vzrok nezgod in zelo slabšajo življenje. Sindrom obstruktivne apneje v spanju (OSAS) nastane zaradi zapore v zgornji dihalni poti. Z elektromiografijo (EMG) mišic žrela so potrdili, da ga spremlja zmanjšanje mišične aktivnosti v spanju. Po nekaterih objavah so mišice pri bolnikih miopatsko, po drugih nevropatsko spremenjene. Naš namen je ugotoviti, ali je mišica genioglossus pri OSAS drugačna kot pri zdravih. Če je, bomo skušali opredeliti, ali je žariščno ali sistemsko prizadeta. Za to bomo s kvantitativno igelno EMG pregledali več mišic (jezika, nadlakta stegna). Ker je diagnoza OSAS polisomnografska, bomo pri vseh opravili polisomnografijo. Poleg vzrokov za dinamično obstrukcijo zgornjih dihalnih poti bomo z računalniško tomografijo opredelili tudi statične dejavnike (zožitev žrela), kar nam bo podlaga tudi za oblikovanje dinamičnega modela dihanja med spanjem. Rezultati bodo pomembni za razumevanje OSAS, kar pa je ključno za racionalno terapijo in preventivne posege.
Za raziskave imamo na voljo potrebno opremo in osebje – strokovnjake medicinskih in drugih ved (nevro(fizio)logija, pulmologija, otorinolaringologija radiologija, fizika, statistka, računalništvo, informatika…). Sodelovati nameravajo raziskovalci Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in s King's College iz Londona (gl.
Pomen za razvoj znanosti
Medicina vse bolj spoznava, da so motnje dihanja (v spanju in budnosti) po eni strani pridružene vrsti patoloških stanj, po drugi pa patološka stanja povzročajo. Zato postaja njihovo raziskovanje vse pomembnejše, saj hudo ogrožajo tako posameznika kot družbo. Zaspanost zaradi premalo spanca (nespečnosti in motenj v spanju) ali pa patološka zaspanost ogrožata z nesrečami ljudi pri delu in v prometu, manjšata delovno storilnost. Naše raziskave v projektu so deloma prispevale inovativne pristope k raziskovanju spanja v zdravju in bolezni, vsekakor pa dodale nove rezultate in spoznanja v mednarodno zakladnico obstoječega znanja o fiziologiji in patologiji spanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave v projektu so pritegnile pozornost mednarodne javnosti in s tem Slovenijo pridružile državam, ki so na tem področju vodilne, saj smo z njimi že začeli sodelovati. S tem smo si zvečali možnosti nadaljnjega raziskovanja, ki bo prej ali slej izboljšalo tudi uspešnost zdravljenja primarnih in sekundarnih motenj spanja. Večanje zdravja v prebivalstvu pa pomeni tudi večjo produktivnost, ki nemalo prispeva tudi k materialni blaginji države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
