Projekti / Programi
TRAJNOSTNA RABA TAL V POVEZAVI S KAKOVOSTJO PRIDELKOV
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Trajnostna raba tal, sekvestracija ogljika, funkcioniranje tal, poljščine, travinje, pridelek, kakovost
Raziskovalci (30)
Organizacije (3)
Povzetek
Za razvoj strategij trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in za povečanje ali vsaj ohranjanje sedanje količine organskih snovi v tleh je potrebno široko ovrednotenje različnih dejavnikov trajnosti. V tej raziskavi se bomo osredotočili na naslednje indikatorje trajnostne rabe tal: 1) kakovost tal glede na fizikalno-kemične in biološke lastnosti, 2) zadrževanje in skladiščenje ogljika in 3) rodovitnost in kakovost pridelkov. Uporabljena bosta tako analitični kot celostni pristop; prvi bo omogočil podroben vpogled v specifične procese v agroekosistemu (na primer dinamika hranil in ogljika, biotska raznolikost, interakcije med tlemi in rastlinami), celostni pristop pa bo omogočil povezano ovrednotenje različnih načinov rabe tal, tako da bo možno zagotoviti ustrezne informacije za uporabnike.
Za trajnostno ovrednotenje različnih načinov rabe tal so bistveni dolgoročni poskusi. V ta namen bomo uporabili že obstoječe dolgotrajne poskuse z različno rabo kmetijskih zemljišč in jih uporabili za ocene parametrov trajnosti. Vključili bomo dva za Slovenijo značilna tipa rabe tal: njive in travinje, vsako z dvema poskusnima mestoma. Dva poljska poskusa, v Moškanjcih in Ljubljani, bosta omogočila spremljanje učinka obdelave tal na dveh lokacijah z dvema različnima tipoma pedo-klimatskih razmer. Minimalna (konservativna) obdelava poteka v primerjavi z običajnim oranjem na obeh lokacijah, ena ob drugi, že od leta 1999, v Ljubljani so hkrati tudi različne kombinacije gnojenja. Na poskusnem mestu na Podgorskem krasu se bomo osredotočili na štiri različne rabe tal: pašnik z nizko intenzivnostjo rabe, travnik, gozdno-pašno zemljišče in z grmovjem zaraščeno zemljišče. Uporabljeni bodo različni načini rabe travinja (kombinacije košnje in gnojenja) na poskusnem mestu v Strahinju.
Projekt je organiziran v 4 različnih delovnih paketih (WP).
Cilj WP1 je poglobiti naše razumevanje kako različni načini rabe tal vplivajo na fizične, kemijske in biološke lastnosti tal, kot tudi na pomembne funkcije tal, na primer na kroženje hranil, shranjevanje ogljika in njegova presnova (povezava z WP2), ohranjanje vode, uravnavanje strukture tal, in produktivnost nadzemnih delov rastlin (povezava z WP3).
V WP2 bomo uporabili sodobne kemijske, fizikalne in biološke metode za oceno učinkov izbranih tehnologij pridelovanja na kakovost tal.
Vzorce tal in izbranih vrst rastlin (pšenica, ječmen, koruza, ajda, travinje) bomo pobirali z dolgoročnih poskusov v določenih obdobjih rasti; to bo potekalo v povezavi z drugimi WP (WP2 in WP3). Dodatno k temu bodo izvedeni lončni poskusi za preizkus korelacije med raznolikostjo talnih mikroorganizmov in izbranimi parametri kakovosti pridelkov (povezava z WP3).
Z WP 2 bomo ugotavljali spreminjanje vsebnosti organskega ogljika tal (SOC) tekom ciklusov dogajanja (n. pr. stopnjo razgradnje organskih snovi, respiracijo tal, fotosinteza posevka) v povezavi s tehnologijo. Pri posevkih poljščin se bomo osredotočili na učinke različnih obdelav tal v povezavi z dejavniki gnojenja.
V WP3 povezujemo obdelavo tal s količino in kakovostjo pridelkov. Način ravnanja s tlemi vpliva na dostopnost elementov iz tal v rastline. Razgradnja organske snovi lahko povzroči začasno fiksiranje elementov (N, P, K in elementov v sledovih) v organski snovi mikroorganizmov. Po drugi strani razgradnja organske snovi teh mikroorganizmov omogoči, da so elementi dostopni za rastline. Elementi so različno alocirani v tkivih rastlin in vgrajeni v snovi z različno stopnjo prebavljivosti, kar bomo prav tako raziskovali v tem WP.
V okviru WP4 bo potekala povezava rezultatov z sistemi rabe tal in priprava informacij za odločanje o rabi tal, v obliki, primerni za uporabnike raziskav.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt zajema široko zastavljeno ovrednotenje kmetijskih tehnologij glede na kakovost tal, ohranjanje ogljika, višino pridelka in njegovo kakovost. Take široko problematiko zajemajoče raziskave so doslej redke. Podrobno spremljanje časovnih sprememb v zvezi s kroženjem ogljika (rast rastlin in njihova asimilacija, razkroj ostankov rastlin, količina organskega ogljika v tleh, dihanje tal) in glavnih dejavnikov, ki vplivajo na te sestavine procesov (n. pr. vodno ravnotežje, sestava rastlinskih združb, hranil in abiotskih dejavnikov) pogloblja razumevanje teh kompleksnih ekoloških procesov. Nekaj raziskovanih ekosistemov (n. pr. kraško travinje) je posebej značilnih za Slovenijo in doslej premalo raziskanih; za druge pa je raziskava dala poglobljeno znanje o naših konkretnih razmerah v Sloveniji. Tako je raziskava prispevala nov vpogled in pomembne nove informacije za znanost. Seveda so rezultati objavljeni v uglednih mednarodnih revijah, pa tudi posebej dostopni in prilagojeni za domače uporabnike.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani projekt široko vrednoti različne kmetijske tehnologije glede na kakovost tal, ohranjanje organskega ogljika, ter višino in kakovost pridelka. Take široko zastavljene raziskave, ki vključujejo kompleksne parametre gospodarjenja z zemljišči in ekosistemska stališča so redke. Podrobna raziskava časovnih trendov izbranih sestavin kroženja ogljika (rast rastlin in asimilacija, razkroj organske snovi, ogljik v tleh, dihanje tal) in glavnih dejavnikov, ki na te sestavine vplivajo (n. pr. vodno ravnotežje, sestava rastlinskih združb, hranil in abiotskih dejavnikov) poglablja razumevanje kompleksnih ekoloških sistemov. Nekaj raziskovanih ekosistemov (n. pr. kraško travinje) je posebej značilnih za Slovenijo in sploh v širšem okvirju premalo raziskanih; za druge pa raziskava daje poglobljeno znanje o konkretnih razmerah v Sloveniji. Tako raziskava daje nov vpogled in pomembne nove informacije za znanost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
