Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

PRAZNIKI IN OBLIKOVANJE NACIONALNE SKUPNOSTI NA SLOVENSKEM

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Ključne besede
prazniki, skupnosti, identiteta, družbeni spomin, kulturna dediščina, tranzicija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  163 
2.  33082  dr. Eva Batista  Antropologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  45 
3.  04620  dr. Jurij Fikfak  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  371 
4.  20325  dr. Mateja Habinc  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  472 
5.  06666  dr. Jože Hudales  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  381 
6.  08426  dr. Božidar Jezernik  Etnologija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  1.216 
7.  28324  dr. Mirt Komel  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  464 
8.  30648  dr. Miha Kozorog  Antropologija  Raziskovalec  2012  260 
9.  20327  dr. Boštjan Kravanja  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  213 
10.  03081  dr. Naško Križnar  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  603 
11.  36854  mag. Boštjan Mur    Tehnični sodelavec  2014  12 
12.  23225  Miha Peče    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  173 
13.  24304  dr. Saša Poljak Istenič  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  405 
14.  22414  dr. Jaka Repič  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  345 
15.  21097  dr. Peter Simonič  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2014  370 
16.  09443  dr. Ingrid Slavec Gradišnik  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  548 
17.  30673  dr. Urša Valič  Etnologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  64 
18.  12071  dr. Mitja Velikonja  Kulturologija  Raziskovalec  2011 - 2014  741 
19.  29385  dr. Luka Zevnik  Kulturologija  Raziskovalec  2011 - 2014  50 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.109 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
V slovenski etnologiji so bili prazniki do zadnjih dveh desetletij raziskovani pretežno v okviru kulturnozgodovinske paradigme raziskav ljudske kulture. Ta se je v disciplinarno izročilo vpisala z bogatimi spoznanji o tradicijskih oz. ljudskih praznikih in šegah ob njih, ki so zaokroženi v sintezi »starosvetnih šeg in navad« v delu Nika Kureta Praznično leto Slovencev (Kuret 1965–1971). Od takrat se je praznična pokrajina na Slovenskem korenito spremenila, na kar so vplivali prestrukturiranje slovenske družbe, sprememba politične, družbene in ekonomske ureditve in vse tesnejše povezovanje sveta v smislu globalizacijskih procesov. V spremembe vsakdanjega življenja vpisale tudi spremembe v samem prazničnem koledarju in praksah, ki jih spremljajo. Ni se spreminjal in spremenil le uraden, državni praznični koledar, ki večinoma zaznamuje dogodke, s katerimi naj bi se poistila nacionalna skupnost. Od osamosvojitve Slovenije so se znova uveljavili nekateri verski prazniki, nekateri so bili umaknjeni s koledarja državnih praznikov in so jih nadomestili in se jim pridružili drugi državni in tudi evropski praznik. Spet drugi so novost, povezana s tokovi kulturne globalizacije, množično, popularno in porabniško kulturo. Posebne pozornosti so deležni predvsem na lokalni ravni nekdanji ljudski in krajevno specifični prazniki. Prav tako se, neuradno, a dovolj opazno, praznujejo nekateri pomembni dnevi iz prejšnjega političnega sistema. Prazniki torej osvajajo nova prizorišča, se na različne načine dotikajo različnih generacij in dobivajo nove pomene. Tvorni so na ravni politične in kulturne, lokalnih, generacijskih in drugih preplastenih socialnih in kulturnih identitet sodobnega človeka, a ne vsi v enakem obsegu, enako intenzivno in enako odmevno. V ospredju predloženega raziskovalnega projekta so zapletena in večplastna razmerja vzajemne konstituiranosti praznikov in identitet družbenih skupin. Gre za razumevanje in povezavo dejavnikov, ki konstituirajo praznike, in odgovore na vprašanja, kako so konkretne družbene skupine udeležene v procesu konstitucije praznikov, kako se z njimi identificirajo in katere so tiste vrednote, ki praznike osmišljajo tako, jih »naredijo« za narodne, državne, mednarodne, lokalne, družinske itn. V praznikih vidimo medij za diskurz o družbeni realnosti in raznovrstnih skupinskih identitetah. Ti vidiki so se uveljavili predvsem v raziskovalni praksi nekaterih antropoloških usmeritev in tudi v kulturnih študijah. V tem raziskovalnem projektu se prvič pri nas povezujejo etnološka spoznanja z bogato produkcijo znanja o tradicijskih procesih in praksah, antropološka s tematiziranjem političnih vidikov in kulturološke diskurzivne analize množične kulture in njenih politično-ekonomskih zgibov. Nenehen proces (pre)oblikovanja skupinskih identitet nas zanima tako v diahroni kakor sinhroni perspektivi. Zato je raziskava v analitičnem pogledu zasnovana na dveh ravneh. 1. Na zgodovinski osi med 19. in 21. stoletjem bomo raziskali vlogo in pomen praznikov, ki so bili konstitutivni za oblikovanje narodne in/ali državne skupnosti v okviru multinacionalne habsburške monarhije (1848–1918), v nacionalni državi južnih Slovanov (1919–1941) in Jugoslaviji kot večnarodni skupnosti (1945–1991). V času Republike Slovenije bodo preučeni sledovi socialističnih praznikov ter inavguracijski in komemorativni praznik, ki Slovenijo povezujejo z evropskimi integracijami. 2. Vzorčna raziskava sodobnih praznikov in prazničnih praks bo povezala praznične prakse s konkretnimi družbenimi skupinami in posamezniki. Raziskali bomo, kako se lokalne idr. identitete snujejo v prežemanju mestnega in podeželskega, tradicionalnega in globalnega in kako so te  prakse determinirane s spolno identiteto.
Pomen za razvoj znanosti
Delo raziskovalne skupine je bilo tako organizacijsko kot vsebinsko že spočetka zastavljeno tako, da je vključevalo raziskovalne institucije z različnimi pristopi: raziskovalce z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo s humanistično orientirane Filozofske fakultete in Inštituta za slovensko narodopisje z multidisciplinarne ZRC SAZU ter kulturološke raziskovalne skupine, ki deluje na Fakulteti za družbene vede. Poleg tega so tudi v projekt vključeni raziskovalci pri svojem delu uporabljali različne metode proučevanja (analiza primarnih in sekundarnih virov, delo na terenu, itd.) in različne epistemološke pristope (etnologija, antropologija, sociologija, filozofija, religiologija). Vse to je doprineslo k razvoju znanosti na Slovenskem.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo raziskovalne skupine nima samo akademske vrednosti za boljše razumevanje praznikov v kontekstu oblikovanja skupnosti, temveč je z objavami dveh znanstvenih monografij, več izvirnih znanstvenih člankov, nastopih članov raziskovalne skupine v medijih itd., doseglo tudi širšo kulturno družbeno veljavo. Osvetlitev praznikov je v tem smislu relevantna tudi za ohranjanje narodnega izročila ter za razvoj turizma.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno