Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 
Ključne besede
aisthesis, Ranciere, umetnost, politika, psihoanaliza, estetika, filozofija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  06589  dr. Aleš Erjavec  Filozofija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  755 
2.  11486  dr. Marina Gržinić Mauhler  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.630 
3.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  273 
4.  11798  dr. Zdravko Kobe  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  207 
5.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  319 
6.  25580  dr. Jurij Simoniti  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  89 
7.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  364 
8.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  399 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.582 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Konec 20. in začetek 21. stoletja pričata o zagatah sodobne misli pri iskanju učinkovitega odgovora na enega temeljnih problemov našega časa: zlom skupnega sveta čutnega izkustva. Eden najizvirnejših in teoretsko najbolj produktivnih poskusov izhoda iz te zagate pomeni retematizacija pojma aisthesis v sodobni filozofiji in širšem polju teorije v drugi polovici 20. stoletja. Raziskovalni projekt izhaja iz teze, da je za razumevanje različnih poskusov rehabilitacije pojma aisthesis, ki smo jim danes priča v filozofiji, a tudi zunaj nje, nujna predhodna pojasnitev tistih pojmovnih transformacij, s katerimi je Kantova »revolucija v načinu mišljenja« prelomila s tedaj prevladujočima paradigmama pojmovanja čutnosti in čutnega: racionalizmom in empirizmom. Na eni strani aisthesis pri Kantu napotuje na estetiko kot kritiko okusa oziroma razsojanje o umetnosti in pojavih lepega nasploh, s čimer je omogočena konstitucija sensus communis na terenu partikularnega. Na drugi strani pa pojem aisthesis napotuje na teorijo dvojnosti spoznanja kot aistheta kai noeta, kjer označuje vednost o čutnem in čutnosti, s čimer je bilo omogočeno preseženje kognitivističnega postulata, da je namreč subjekt organizacijsko in enotujoče načelo izkustva. Namen projekta je pokazati, da je za sodobno razumevanje in rabo pojma aisthesis, ki je postal eden od vozelnih konceptov, zmožnih med seboj produktivno povezati različna področja mišljenja vednosti in delovanja, ključen temeljit premislek tako vsakega od dveh sestavnih delov Kantovega pojma kakor tudi pomena, implikacij in učinkov njune medsebojne povezanosti na različnih področjih mišljenja in delovanja zunaj filozofije. Raziskovalni projekt bo to pokazal skozi obravnavo dveh med seboj vsebinsko povezanih sklopov: I. Transcendentalna estetika in njene sodobne radikalizacije. Namen raziskave je pokazati, da je mogoče s pomočjo historizacije Kantovih apriornih form čutnosti razširiti pojmovanja estetike kot režima vidnosti in inteligibilnosti oziroma kot zmerom specifične distribucije čutnosti in zarisati novo ontološko perspektivo, ki zamaje tradicionalno ločnico med bitjo in pojavljanjem ter na novo in ustrezneje kot doslej artikulirali vrsto temeljnih problemov filozofije: razmerje med čutnim in pojmovnim, mišljenjem in telesom, subjektom in objektom, reprezentacijo in reprezentiranim, materijo in formo, reprezentacijo in pomenom itn. II. Aisthesis med politiko in umetnostjo Drugi problemsko-tematski sklop izhaja iz teze, da umetniške prakse prek pojma aisthesis stopajo v filozofijo na točki njene politične senzibilnosti. V tem kontekstu bo posebna pozornost posvečena Rancierovi zamenjavi reprezentacijskega režima z estetskim, ki suspendira in nevtralizira hierarhične dihotomije reprezentacijskega sistema: aktivna forma, pasivna materija, reprezentacija-reprezentirano, mišljenje-telo, in odpre prostor za izkustvo, v katerem je mogoča radikalno drugačna distribucija čutnega oziroma produkcija novih »sensoria«. Hkrati bomo pretehtali upravičenost in posledice od tod izhajajoče menjave doslej nosilnih pojmov, kakršen je modernizem, s pojmom estetskega režima umetnosti. Specifičnost projekta, ki si prizadeva temeljiteje premisliti pojem aisthesis kot kompleksno vozlišče problematik in pojmov in slediti njegovim različnim nitim, je, da dodaja vozlišču filozofije, politike in umetnosti še psihoanalizo S. Freuda in J. Lacana. S premislekom vpletenosti psihoanalize v vozlišče filozofije, politike in umetnosti namerava projekt pokazati, da lahko prav koncepti psihoanalize prispevajo k tisti prenovi temeljnih filozofskih pojmov, na katero opozarja med drugim tudi napetost dveh heterogenih pojmovnih sestavin pojma aisthesis na njegovem modernem izvoru. Vključitev psihoanalize je tudi točka, s katero bomo dva problemsko-tematska sklopa, okoli katerih bo organiziran pričujoči projekt, povezali v enotno raziskovalno problematiko.
Pomen za razvoj znanosti
Osrednja tema raziskovalnega projekta je bila retematizacija pojma aisthesis, torej pojma čutnosti in čutnega v sodobni filozofiji in širšem polju teorije v drugi polovici 20. stoletja. Retematizacija je odgovor na zlom skupnega sveta čutnega izkustva, ki je eden od osrednjih problemov našega časa, pri čemer se negativne posledice tega zloma manifestirajo kot dezorientacija, nihilizem, relativizem ali nostalgija na različnih področjih človekove dejavnosti: od znanosti, prek politike, etike in umetnosti do filozofije. Problematika projekta se nahaja v središču mednarodne filozofske diskusije o izzivih in nalogah, ki so danes postavljeni pred sodobno filozofijo tako v razmerju do nje same, kakor tudi do drugih družboslovnih in humanističnih ved. Projekt je zastavljen kot poskus preseganja nezadostnosti obeh dandanes prevladujočih odgovorov sodobne misli na fragmentacijo skupnega sveta čutnega izkustva: na eni strani »modernističnega« vztrajanja pri nekaterih ključnih filozofskih pojmih, kot so reprezentacija, objektivnost in realnost, s pomočjo katerih je filozofija tradicionalno mislila skupni svet čutnega izkustva, na drugi strani »postmodernistične« kritike teh pojmov. Novost projekta je predpostavka, da je potrebno pri obravnavi problematike čutnega, bolj kot je bilo to storjeno v doslejšnjih obravnavah, izhajati iz povezanosti dveh razsežnosti pojma aisthesis pri Kantu: tu označuje ta pojem na eni strani apriorne forme čutnosti, na drugi pa obliko razsojanja, ki se nanaša na specifične, singularne objekte. Takšna zastavitev omogoča projektu, da med seboj na nov način poveže dve področji, na katerih je danes operativen pojem aisthesis. Znotrajfilozofska razprava o problematiki čutnosti na podlagi subvertiranja razmerja med percipiens in percipium omogoča, da se na novo in ustrezneje kot doslej artikulira vrsta temeljnih problemov filozofije: razmerje med čutnim in pojmovnim, mišljenjem in telesom, subjektom in objektom, reprezentacijo in reprezentiranim, materijo in formo, reprezentacijo in pomenom itn. Po drugi strani gre za transfilozofsko razpravo, v kateri deluje pojem aisthesis kot točka srečevanja in povezovanja filozofije, umetnosti in politike. Ta razprava detektira točke srečevanj filozofije z drugimi področji vednosti in delovanja in analizira implikacije teh srečevanj na obeh področjih. Specifičnost tematizacije pojma aisthesis v pričujočem projektu in eden njegovih prispevkov k sodobni razpravi o skupnem svetu čutnega izkustva je, da dodaja vozlišču filozofije, politike in umetnosti še psihoanalizo S. Freuda in J. Lacana.
Pomen za razvoj Slovenije
V projektu smo obravnavali enega od ključnih problemov našega časa, namreč zlom skupnega sveta čutnega izkustva, in predstavlja poskus najti odgovor na negativne posledice tega zloma, ki se manifestirajo kot dezorientacija, nihilizem, relativizem ali nostalgija na različnih področjih človekove dejavnosti: od znanosti, prek politike, etike, umetnosti do filozofije. V projektu smo želeli s pomočjo razdelave filozofskih, političnih, estetskih, psihoanalitičnih in etičnih razsežnosti sodobnega problema fragmentacije skupnega sveta čutnega izkustva odgovoriti na izzive vedno bolj spreminjajočega se sveta, ter s pripravo ustreznih konceptov, teoretskih modelov in praks za dojetje kompleksnega problema globalnih interakcij ter ekonomske, politične, znanstvene in kulturne medsebojne odvisnosti. Eden od uresničeni ciljev projekta je bil tudi analizirati filozofske, politične, estetske in psihoanalitične vidike spreminjajočih se sovisnosti in interakcij v sedanji situaciji, zato da bi omogočil boljše razumevanje izzivov in nevarnosti, s katerimi se soočajo sodobne demokratične družbe. Projekt je bil zastavljen transdisciplinarno, saj se umešča na križišče filozofije, umetnosti, politike in psihoanalize, njegovi rezultati bodo tako uporabna osnova za artikulacijo družbenih ciljev, norm in vrednot, ki prispevajo k večji socialni kohezivnosti skupnosti in k trajnostnemu razvoju človeškega naravnega in kulturnega okolja. Projekt je bil pomemben tudi za razmislek o sodobnih vsebinah naravne in kulturne dediščine, o njeni taksonomiji ter sedanjih možnostih koncipiranja in artikuliranja odnosa med nacionalnim, lokalnim, regionalnim na eni, ter globalnim in univerzalnim na drugi strani. Vprašanje, na katerega je odgovarjal projekt, je bilo: kje se v kontekstu naravne in kulturne dediščine pojavljajo politika, umetnost, in različna področja vednosti, od filozofske do psihoanalitične, in v kakšnem medsebojnem odnosu funcionirajo v tem kontekstu različna področja vednosti in delovanja?
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno