Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Zgodovina upravnih meja in mejnosti: Slovensko-hrvaška meja 1800-1991

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H271  Humanistične vede  Politična zgodovina 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Slovensko-hrvaška meja, zgodovina, upravne meje, Slovenci, Hrvati, Istra, Bela krajina, Medžimurje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13227  dr. Janez Cvirn  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2013  767 
2.  06406  dr. Zdenko Čepič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  444 
3.  24282  dr. Filip Čuček  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  175 
4.  00840  dr. Aleš Gabrič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  862 
5.  08394  dr. Bojan Godeša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  456 
6.  20195  dr. Damir Josipovič  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  325 
7.  28529  dr. Jernej Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2014  178 
8.  29513  dr. Aleksander Lorenčič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  329 
9.  12928  dr. Nevenka Troha  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  379 
10.  21670  dr. Marko Zajc  Zgodovinopisje  Vodja  2011 - 2014  346 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.217 
2.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.462 
3.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.048 
Povzetek
Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je 1. maja 2004 postala zunanja meja EU, 21. decembra 2007 pa je dobila status schengenske meje. Prihodnost meje je odvisna od širitve EU (vstopa Hrvaške), njena preteklost pa je posledica razvoja državnih tvorb v tem delu Evrope. Mejo danes obremenjuje več spornih točk, ki jih ne moremo razumeti brez poznavanje zgodovinskega razvoja. V javnosti in delu raziskovalne sfere na Hrvaškem in v Sloveniji prevladujejo trije pogledi, ki so v metodološkem pogledu napačni: anahronistično obravnavanje meje kot celote v zgodovini (posamezni odseki današnje mejne črte imajo različen zgodovinski razvoj, ki je v neposredni zvezi z današnjimi spornimi odseki); fokus na »premike meje« na posameznih odsekih, ki ignorira širši kontekst; poudarjanje nacionalnega/etničnega/jezikovnega momenta v situacijah, ko je to zgodovinsko neupravičeno (vprašanje ali je nekaj »hrvaško« ali »slovensko« predpostavlja, da so razlike med Hrvati in Slovenci zelo stare, »naravne« in da je med njimi mogoče potegniti ostro linijo). Metodološko neutemeljena izhodišča se med seboj dopolnjujejo, predvsem pa so uporabna za »fleksibilnost« pri političnih sporih. Osnovni namen našega projekta je v preseganju napačnih metodoloških izhodišč, ki odločilno vplivajo na rezultate raziskovanja. Za (širši) predmet raziskovanja smo izbrali upravno-politične meje na širšem območju današnje slovensko-hrvaške meje od začetkov moderne državne uprave do osamosvojitve Slovenije (od katastrskih občin do držav). Predmet raziskovanja projekta niso samo tiste upravne meje, ki so se preoblikovale v državno mejo, ampak tudi tiste, ki so izgubile ali spremenile pomen, so pa pomembne za razumevanje mejnosti na obravnavanem območju. Stare administrativne meje so imele veliko vlogo pri izoblikovanju današnje mejne črte, tudi tam, kjer meja danes poteka drugje. S fokusom na administrativne meje bomo presegli anahronistično iskanje historičnega »hrvaškega« ali »slovenskega« ozemlja, ki je zakoreninjeno v nacionalističnih diskurzih. Meja (border) je obravnavana kot dejstvo, mejnost (boundary) pa je stvar različnih interpretacij. V našem primeru je meja geografsko določena ločnica med upravnopolitičnimi enotami, ki jo determinirajo različne oblike mejnosti. Meje niso statične. Spreminjajo se na dva načina: fizično, meja se premakne v realnem prostoru; vsebinsko, meja dobi novo naravo, drugačno mejnost. Kako soočiti posamezne »zgodovine« mejnih odsekov s splošno zgodovino? Predlagani projekt bo zgodovino sedanje slovensko-hrvaške meje obravnaval na dveh ravneh: na širši in ožji. Ker projektna skupina v omejenem času ne more izvesti historične analize celotne meje, smo se pri ožjem nivoju omejili na tri mejna območja: Severna Istra (primer, ko upravno-politična meja nastane na osnovi političnih in ideoloških konceptov), Bela krajina/ Žumberak (primer izoblikovanja slovensko-hrvaške meje na osnovi stare, vendar sporne politične meje), Štajerska/Medžimurje med Dravo in Muro (primer, ko je na določenem območju pomembna politična meja ukinjena, v neposredni bližini pa se vzpostavi nova meja, ki dobi značaj državne meje).
Pomen za razvoj znanosti
Fantomske meje so nekdanje politične meje, ki še vedno strukturirajo sodobni svet. V mnogih primerih historični prostori vztrajajo oz. se »vračajo« v obliki socialnih praks, infrastrukturnih mrež itd. Koncept razvija mednarodna raziskovalna mreža Fantomske meje v Vzhodni Srednji Evropi (www.phantomgrenzen.eu), v kateri sodeluje tudi vodja projekta. Koncept fantomskih mej je zasnovan kot odprt model. V poštev pridejo tako učinki dolgega trajanja in socialne strukture, kot tudi načini uporabe nekdanjih meja v politične namene. V okviru tekočega projekta Zgodovina administrativnih meja in mejnosti smo razvili koncept administrativne dediščine, s katerim smo administrativne meje povezali s konceptom fantomske meje. Meja ni samo virtualna črta na zemljevidu in/ali markacije v krajini, meje so »virtualni prostori«, ki imajo horizontalno dimenzijo (socialni vpliv meje), kot tudi vertikalno dimenzijo (administrativno dediščino: zgodovinske plasti). Vsaka politična meja je že sama na sebi spomin (reminiscenca) na preteklost, vsaka redefinicija ali premik meje je ukvarjanje s preteklostjo. Administrativna dediščina vsebuje tudi takšne zgodovinske plasti meje, ki se v določenem socio-političnem kontekstu aktivirajo in delujejo fantomsko. Raziskovanje fantomskih meja bi moralo upoštevati tudi “prave” politične meje. Koncept fantomskih meja bi lahko izkoristili za boljše razumevanje političnih meja. “Prave” politične meje lahko “preživijo”obstoj držav (Primeri v bivši Jugoslaviji). Prave meje in fantomske meje sp lahko eno in isto: lahko imajo “telo meje” (nadzorovana meja, mejni prehodi), pa so kljub temu obremenjene s historičnimi fantomi.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen: sodelovanje članov projektne skupine v Podskupini za zgodovino pri Svetovalni skupini za arbitražni sporazum o rešitvi mejnega vprašanja med RS in RH. Glede arbitražnega postopka: Republika Slovenija ima koristi od dobrega poznavanja preteklosti. Po drugi strani, nacionalistična megalomanija škodi slovenskim interesom. Ko nekateri nacionalistični zgodovinarji trdijo, da nekatera območja pripadajo Sloveniji na osnovi izbranih virov izven konteksta, niso verodostojni izven Slovenije. Prav tako ničesar ne dokažejo. Zagovorniki slovenskih interesov imajo boljše možnosti pred Arbitražnim sodiščem v Haagu, če bodo zagovarjali rezultate resnega znanstvenega zgodovinopisja. Čeprav dokazi akademskega zgodovinopisja niso tako spektakularni, so prav gotovo bolj koristni za Republiko Slovenijo kot nacionalistične fantazije. Posredni pomen: V zadnjem desetletju je v slovenski javnosti močno prisoten diskurz o »grabežljivi« Hrvaški. Hrvaška naj bi sistematično »kradla« slovensko ozemlje. Pogosta je tudi uporaba »parazgodovine« za argumentacijo ambicioznih tez o slovenskih mejah: stari upravni zemljevidi se interpretirajo kot dokaz za »slovenskost« določenega ozemlja. Člani projektne skupine smo v medijih zagovarjali kompleksen in toleranten pogled na zgodovino meje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno