Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

NOVA DEFINICIJA JAVNOSTI. KONCEPT JAVNOSTI MED RAZSVETLJENSTVOM, NEMŠKIM IDEALIZMOM IN SODOBNOSTJO

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
javnost, razsvetljenstvo, Hegel, sodobna filozofija, informacija, subjekt, govorno dejanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02650  dr. Miran Božovič  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  278 
2.  11798  dr. Zdravko Kobe  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  207 
3.  09979  dr. Slavoj Krečič Žižek  Filozofija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  1.978 
4.  30660  dr. Gregor Kroupa  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  48 
5.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  319 
6.  25580  dr. Jurij Simoniti  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  89 
7.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  399 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Eden od problemov današnjega sveta je, da je vez med privatno in javno sfero postala neposredna in je izgubila vse kritične konotacije, ki jih je nekdaj imela. Privatni diskurz se je že povsem absorbiral v javnega, in javnost je razumljena le še kot mesto aplikacije privatnih naracij. Okvirni zastavek predlaganega projekta pa je, s kritičnimi orodji ponovno prekiniti vez med privatnim in javnim diskurzom, ponuditi definicijo javnosti kot napora emancipacije od prav tiste privatne sfere, znotraj katere je, po Habermasu, javnost nastala kot pojem. Namen raziskave je s pomočjo analize transformacij pojma javnosti od razsvetljenstva do 21. stoletja priskrbeti novo definicijo javnosti za danšnji čas. Analize javnosti se bomo lotili s treh poglavitnih vidikov, ki se vzajemno dopolnjujejo: (1) Z vidika vednosti, kjer se bomo posvetili tehnikam in procesom, ki so potrebni za to, da neka znanstvena informacija, teorija ali paradigma postane javna last ali obča dobrina. V razsvetljenstvu lahko zasledimo počasen, a vztrajen zasuk od zasebnih raziskav, ki so bile motivirane z osebnim interesom znanstvenika, ki objavlja svoje dosežke, k obširnejšim sistematičnim projektom in raziskavam, ki so terjale večjo mero sodelovanja med strokovnjaki znotraj posameznih panog kot tudi interdisciplinarno. Javni značaj vednosti danes terja premislek, kajti novi mediji, predvsem preobilje znanstvenih informacij, ki so danes dostopne na internetu (in ne več le v knjižnici), terjajo nove spretnosti iskanja, razvrščanja, diferenciranja in navsezadnje tudi branja. (2) Z vidika subjekta kot ključnega elementa vsake teorije javnosti. Izhajali bomo iz nasprotja med kantovskim in heglovskim pojmovanjem subjekta. Pri Kantu je pot od privatnika, zasebnika kot lastnika, ekonomskega subjekta, ki si zagotovi določeno ekonomsko avtonomno eksistenco, do javnosti, ki se dogaja pred bralno publiko na način javnega rezoniranja, pa tja do svetovne pravičnosti in svetovljanske družbe linearna, premočrtna, zvezna. Kantov ideal je v tem, da politika trajno prestopi v moralo, da torej politike ne bi bilo več. Hegel pa ponudi koncpetualno orodje, po katerem lahko med privatno in javno osebo zaznamo nek prelom, ki oba razvršča v povsem drugačen tip subjektivacije. Zato je za Hegla politika ireduktibilna in ne bo nikoli prešla v moralnost. Raziskava bo skušala pokazati, da je identiteta javnega subjekta »selektivna« in »reduktivna«, kot direktno nasprotje vsem postmodernim etikam. (3) Z vidika tistih izjav ali govornih dejanj, ki so »bistveno javna«. Izhodišče projekta je na novo premisliti strukturo subjekta javnosti kot subjekta govornih dejanj, orisati rudimentarno govorno situacijo: govorca, kolikor je postavljen pred poslušalca, ter resničnostno vrednost, kolikor jo lahko izvajamo iz te postavitve. Zastavili smo si opredelitev, klasifikacijo in določitev strukture govornih form, ki so ireduktibilno javne: govornih form, katerih resničnostna vrednost je odvisna od tega, da so izrečene javno, ki morajo vznikniti v javnem prostoru, da bi bile resnične. Opisali bomo govorno situacijo, ki ne temelji več na simetriji konsenza, temveč na bistveni asimetriji govorca in poslušalca. To nam bo omogočil premik instance verifikacije izjave z mesta govorca na mesto poslušalca. Z lokom vednost – subjekt – govor torej nameravamo na novo začrtati bistvene koordinate koncepta javnosti v tistih točkah, ki se najbolj jasno zoperstavljajo prevladujoči devalvacije pojma javnosti na koncu 20. in začetku 21. stoletja.
Pomen za razvoj znanosti
Vpliv na razvoj znanosti bi lahko razdelili na posrednega in neposrednega. Posredno je pojekt po eni strani služil pretoku tujih znanj, teoretičnih dosežkov svetovne družbe znanja, v slovenski prostor, kot tudi temu, da je slovensko filozofijo utrdil v njeni poznanosti v svetu. Neposredno pa so raziskave pripomogle k inovativni konceptualizaciji pojma “javnosti”, k postavitvi nove terminologije in instituciji novih konceptov (“ekscentrični subjekt”, “prestižna izjavna forma”, “poslušalec”). Raziskave so odprle novo poglavje mišljenja javnosti in javne sfere, saj se prevladujoča usmeritev teorij, ki se neposredno ali posredno lotevajo tega vprašanja, opirajo na teorije komunikacije, konsenza, pragmatike, racionalne argumentacije, dialoga (med drugim seveda na pomembno in pionirsko, toda danes že v več vidikih nepopolno Habermasovo študijo). Rezultate slednjih smo dopolnili in nadomestili z novimi analizami. Če je Habermas analiziral vznik javnosti prek konstitucije meščanstva, civilne družbe in javnega mnenja, ki igrajo vlogo posrednikov med zasebno sfero in avtoriteto države, smo raje svojo znanstveno pozornost posvetili tudi pojavom, ki so bodisi novejši (predvsem na področju medijev so se z vzponom interneta v 90. letih pojavila nova vprašanja), bodisi se nanašajo na neko posebno področje javnega delovanja in komuniciranja (znanost, retorika), ali pa se opirajo bolj na filozofske in manj na sociološke razmisleke (teorija subjekta, značilnosti izjav, razmerja govorec – poslušalec ipd.)
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredne učinke raziskovalnega dela za slovenski prostor lahko predstavimo v naslednjih točkah: 1. Vključenost raziskav v pedagoški proces: Zdravko Kobe in Miran Božovič sta vključevala rezultate raziskave v redni pedagoški proces na Oddelku za filozofijo FF in sicer pri predmetih Izbrana poglavja iz nemške klasične filozofije in Filozofija francoskega razsvetljenstva. V pedagoški proces sta vključevala tudi raziskovalca Gregorja Kroupo in Jureta Simonitija, ki sta v pedagoškem procesu sodelovala s posameznimi predavanji s temami, ki sta jih sicer objavila v monografijah in znanstvenih člankih. 2. Prenos rezultatov raziskav v javni prostor Raziskovalci so bili ves čas vpeti v kulturna, znanstvena in politična dogajanja na Slovenskem, kjer so imeli njihovi prispevki in javni nastopi velik odmev. To velja predvsem za vodjo projektne skupine, Slavoja Žižka, ki velja za pomembnega udeleženca in akterja javnega mnenja v javnih debatah na temo političnih premikov, socialne pravičnosti, širše družbene tolerance. 3. Prevodno in uredniško delo Izjemnega pomena za slovenski teoretski prostor na področju humanistike je prispevek raziskovalne skupine na področju prevajanja, uredništva in predstavitev temeljnih del filozofske misli v spremnih besedah. Poleg očitnih koristi (dostopnost novih del v slovenskem jeziku), je neposredni učinek tovrstnih dejavnosti videti zlasti na področju filozofske terminologije, ki smo jo z novimi in ponekod težavnimi prevajalskimi rešitvami obogatili, kar je še posebej pomembno v kontekstu majhnega jezikovnega področja, kot je Slovenija, ki do danes žal ne premore pravega filozofskega terminološkega slovarja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno