Projekti / Programi
NOVA DEFINICIJA JAVNOSTI. KONCEPT JAVNOSTI MED RAZSVETLJENSTVOM, NEMŠKIM IDEALIZMOM IN SODOBNOSTJO
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
javnost, razsvetljenstvo, Hegel, sodobna filozofija, informacija, subjekt, govorno dejanje
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Eden od problemov današnjega sveta je, da je vez med privatno in javno sfero postala neposredna in je izgubila vse kritične konotacije, ki jih je nekdaj imela. Privatni diskurz se je že povsem absorbiral v javnega, in javnost je razumljena le še kot mesto aplikacije privatnih naracij. Okvirni zastavek predlaganega projekta pa je, s kritičnimi orodji ponovno prekiniti vez med privatnim in javnim diskurzom, ponuditi definicijo javnosti kot napora emancipacije od prav tiste privatne sfere, znotraj katere je, po Habermasu, javnost nastala kot pojem.
Namen raziskave je s pomočjo analize transformacij pojma javnosti od razsvetljenstva do 21. stoletja priskrbeti novo definicijo javnosti za danšnji čas. Analize javnosti se bomo lotili s treh poglavitnih vidikov, ki se vzajemno dopolnjujejo:
(1) Z vidika vednosti, kjer se bomo posvetili tehnikam in procesom, ki so potrebni za to, da neka znanstvena informacija, teorija ali paradigma postane javna last ali obča dobrina. V razsvetljenstvu lahko zasledimo počasen, a vztrajen zasuk od zasebnih raziskav, ki so bile motivirane z osebnim interesom znanstvenika, ki objavlja svoje dosežke, k obširnejšim sistematičnim projektom in raziskavam, ki so terjale večjo mero sodelovanja med strokovnjaki znotraj posameznih panog kot tudi interdisciplinarno. Javni značaj vednosti danes terja premislek, kajti novi mediji, predvsem preobilje znanstvenih informacij, ki so danes dostopne na internetu (in ne več le v knjižnici), terjajo nove spretnosti iskanja, razvrščanja, diferenciranja in navsezadnje tudi branja.
(2) Z vidika subjekta kot ključnega elementa vsake teorije javnosti. Izhajali bomo iz nasprotja med kantovskim in heglovskim pojmovanjem subjekta. Pri Kantu je pot od privatnika, zasebnika kot lastnika, ekonomskega subjekta, ki si zagotovi določeno ekonomsko avtonomno eksistenco, do javnosti, ki se dogaja pred bralno publiko na način javnega rezoniranja, pa tja do svetovne pravičnosti in svetovljanske družbe linearna, premočrtna, zvezna. Kantov ideal je v tem, da politika trajno prestopi v moralo, da torej politike ne bi bilo več. Hegel pa ponudi koncpetualno orodje, po katerem lahko med privatno in javno osebo zaznamo nek prelom, ki oba razvršča v povsem drugačen tip subjektivacije. Zato je za Hegla politika ireduktibilna in ne bo nikoli prešla v moralnost. Raziskava bo skušala pokazati, da je identiteta javnega subjekta »selektivna« in »reduktivna«, kot direktno nasprotje vsem postmodernim etikam.
(3) Z vidika tistih izjav ali govornih dejanj, ki so »bistveno javna«. Izhodišče projekta je na novo premisliti strukturo subjekta javnosti kot subjekta govornih dejanj, orisati rudimentarno govorno situacijo: govorca, kolikor je postavljen pred poslušalca, ter resničnostno vrednost, kolikor jo lahko izvajamo iz te postavitve. Zastavili smo si opredelitev, klasifikacijo in določitev strukture govornih form, ki so ireduktibilno javne: govornih form, katerih resničnostna vrednost je odvisna od tega, da so izrečene javno, ki morajo vznikniti v javnem prostoru, da bi bile resnične. Opisali bomo govorno situacijo, ki ne temelji več na simetriji konsenza, temveč na bistveni asimetriji govorca in poslušalca. To nam bo omogočil premik instance verifikacije izjave z mesta govorca na mesto poslušalca.
Z lokom vednost – subjekt – govor torej nameravamo na novo začrtati bistvene koordinate koncepta javnosti v tistih točkah, ki se najbolj jasno zoperstavljajo prevladujoči devalvacije pojma javnosti na koncu 20. in začetku 21. stoletja.
Pomen za razvoj znanosti
Vpliv na razvoj znanosti bi lahko razdelili na posrednega in neposrednega. Posredno je pojekt po eni strani služil pretoku tujih znanj, teoretičnih dosežkov svetovne družbe znanja, v slovenski prostor, kot tudi temu, da je slovensko filozofijo utrdil v njeni poznanosti v svetu. Neposredno pa so raziskave pripomogle k inovativni konceptualizaciji pojma “javnosti”, k postavitvi nove terminologije in instituciji novih konceptov (“ekscentrični subjekt”, “prestižna izjavna forma”, “poslušalec”). Raziskave so odprle novo poglavje mišljenja javnosti in javne sfere, saj se prevladujoča usmeritev teorij, ki se neposredno ali posredno lotevajo tega vprašanja, opirajo na teorije komunikacije, konsenza, pragmatike, racionalne argumentacije, dialoga (med drugim seveda na pomembno in pionirsko, toda danes že v več vidikih nepopolno Habermasovo študijo). Rezultate slednjih smo dopolnili in nadomestili z novimi analizami. Če je Habermas analiziral vznik javnosti prek konstitucije meščanstva, civilne družbe in javnega mnenja, ki igrajo vlogo posrednikov med zasebno sfero in avtoriteto države, smo raje svojo znanstveno pozornost posvetili tudi pojavom, ki so bodisi novejši (predvsem na področju medijev so se z vzponom interneta v 90. letih pojavila nova vprašanja), bodisi se nanašajo na neko posebno področje javnega delovanja in komuniciranja (znanost, retorika), ali pa se opirajo bolj na filozofske in manj na sociološke razmisleke (teorija subjekta, značilnosti izjav, razmerja govorec – poslušalec ipd.)
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredne učinke raziskovalnega dela za slovenski prostor lahko predstavimo v naslednjih točkah: 1. Vključenost raziskav v pedagoški proces: Zdravko Kobe in Miran Božovič sta vključevala rezultate raziskave v redni pedagoški proces na Oddelku za filozofijo FF in sicer pri predmetih Izbrana poglavja iz nemške klasične filozofije in Filozofija francoskega razsvetljenstva. V pedagoški proces sta vključevala tudi raziskovalca Gregorja Kroupo in Jureta Simonitija, ki sta v pedagoškem procesu sodelovala s posameznimi predavanji s temami, ki sta jih sicer objavila v monografijah in znanstvenih člankih. 2. Prenos rezultatov raziskav v javni prostor Raziskovalci so bili ves čas vpeti v kulturna, znanstvena in politična dogajanja na Slovenskem, kjer so imeli njihovi prispevki in javni nastopi velik odmev. To velja predvsem za vodjo projektne skupine, Slavoja Žižka, ki velja za pomembnega udeleženca in akterja javnega mnenja v javnih debatah na temo političnih premikov, socialne pravičnosti, širše družbene tolerance. 3. Prevodno in uredniško delo Izjemnega pomena za slovenski teoretski prostor na področju humanistike je prispevek raziskovalne skupine na področju prevajanja, uredništva in predstavitev temeljnih del filozofske misli v spremnih besedah. Poleg očitnih koristi (dostopnost novih del v slovenskem jeziku), je neposredni učinek tovrstnih dejavnosti videti zlasti na področju filozofske terminologije, ki smo jo z novimi in ponekod težavnimi prevajalskimi rešitvami obogatili, kar je še posebej pomembno v kontekstu majhnega jezikovnega področja, kot je Slovenija, ki do danes žal ne premore pravega filozofskega terminološkega slovarja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
