Projekti / Programi
Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
literarna kultura, literarna zgodovina, literarna geografija, literarni atlas, prostorska analiza, kartografija
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt Prostor slovenske literarne kulture bo prvi v Sloveniji povezal literarno vedo in geografijo v sistematično interdisciplinarno raziskavo. Z geografskim informacijskim sistemom (GIS) bo preučil razvoj medsebojnih vplivov med geografskim prostorom, večinsko poseljenim s Slovenci, in slovensko literaturo. Zajel bo obdobje 1780–1940: od začetkov beletristike v slovenščini do druge svetovne vojne, ko je slovenska literarna kultura dosegla polno institucionalno in medijsko razvitost ter slogovno, žanrsko in ideološko diferenciranost. Slovensko etnično ozemlje je bilo večjezično in mnogokulturno, pripadalo je različnim državnim tvorbam in oddaljenim prestolnicam, kar se je odražalo tudi v prostorski dinamiki literarne kulture. Projekt predpostavlja, da družbenogeografski prostor razvoja slovenske literature, njenih medijev in življenja ni enostransko determiniral, je pa nanj vplival; po drugi strani pa je tudi literatura – s svojim diskurzom, praksami in institucijami – povratno vplivala tako na dojemanje in strukturiranje tega prostora kakor tudi na njegovo povezanost s širšo regijo, Evropo in svetom.
S teh izhodišč si projekt zastavlja tri glavne cilje:
· s pomočjo GIS-a kartirati in prostorsko analizirati statistično relevantne literarnozgodovinske podatke o: življenjskih poteh, krajih bivanja in karierah pomembnih pisateljev in drugih akterjev literarne kulture; lokacijah medijev in institucij, ki tvorijo infrastrukturo literarne kulture; prostorih, ki jih ubesedujejo slovenski zgodovinski romani;
· na podlagi GIS tematskih zemljevidov, grafov in tabel kvantitativnih podatkov ustvariti jasno sliko o zgodovinskem razvoju umeščanja slovenske literarne kulture v geografski prostor, v danosti njegove fizično-naravne, upravno-politične, gospodarsko-prometne in demografske strukture in razvitosti; ugotoviti, kako je na razvoj umeščanja literarne kulture deloval etnični prostor s svojim »notranjim« ustrojem obrobij in (mestnih) središč ter s spremenljivo »zunanjo« geopolitično razmejenostjo;
· ponuditi interdisciplinarne literarnozgodovinske, kulturnozgodovinske in geografske interpretacije pridobljenih podatkov v obliki zbornika sintetičnih razprav.
Temeljna hipoteza je, da se je literarni diskurz v slovenščini lahko v javnosti dominantno vzpostavil tudi prek zgodovine dvojih prostorskih dejavnikov:
· oblikovanja, prostorske širitve in zgoščanja socialnega omrežja literarnih akterjev in medijev na slovenskem etničnem ozemlju;
· referiranja slovenskih literarnih besedil na geografske prostore, ki so bili med občinstvom prepoznani kot slovenski; s tem se je medijsko ustvarila in memorirala predstava o enotnem nacionalnem prostoru, podlaga narodne ideologije.
Vzporedno si projekt zastavlja še druge cilje:
· kritično analizirati teoretske in metodološke podlage literarne geografije oziroma prostorske literarne vede; prepoznati ključne probleme in perspektive interdisciplinarnosti med humanističnimi in družboslovno-scientističnimi pristopi; preučiti možnosti za razvoj GIS-humanistike na Slovenskem;
· preučiti študije primerov o medsebojnih vplivih geografskega prostora in literarne imaginacije: kako so literarna besedila reprezentirala slovenski prostor, njegove naravne in politične meje, kako so ga spoznavno-etično modelirala, kakšne pomene (posebej nacionalne) so mu pripisovala in kako so s tem vplivala na doživljanje prostora in etnično oz. pokrajinsko pripadnost bralcev;
· izdelati Literarni atlas Ljubljane kot prvo uporabno žepno izdajo te vrste na Slovenskem;
· z javno dostopnostjo GIS zemljevidov omogočiti uporabo izsledkov projekta v nadaljnjem razvoju slovenske literarne geografije in prostorske literarne vede, pa tudi v politikah varovanja slovenske kulturne dediščine, šolstvu, turizmu, prostorskem načrtovanju in lokalnih skupnostih.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt kot prva tovrstna sistematična raziskava na Slovenskem ponuja odgovore na problem, ki sodi med vprašanja, relevantna v sodobni humanistiki po t. i. prostorskem obratu: ali in kako je bil razvoj slovenske književnosti odvisen od geografskega prostora (kako so nanjo vplivali naselbinsko omrežje, demografski dejavniki, razvitost, naravne meje, prometna povezanost ipd.) in kako je književnost s svojimi besedili, mediji, ustanovami in praksami v geografski prostor posegala (kot mehanizem njegove družbene kohezije) ter oblikovala družbeno in posameznikovo zavest o njem (njegovih kulturnih pomenih, identitetnih vlogah)? Z mislijo na ustrezno obravnavo tega problema je projekt izdelal konceptualne podlage, metodološke aplikacije in tehnološko-programske rešitve za interdisciplinarne povezave med literarno vedo in geografijo ter za njihovo uveljavljanje na Slovenskem. Vključil se je v sodobne razprave o rabi digitalnih tehnologij v humanistiki in družboslovju. Raziskal je epistemološke in metodološke vidike literarne geografije in prostorske literarne vede, postavil jih je v kontekst prostorsko usmerjenega družboslovja (zlasti teorije in zgodovine medijev) in GIS-humanistike. Projekt je uspešno preizkusil aplikacijo GIS-orodij na podatkih iz literarne vede. S tem je vzpostavil metodološko, hevristično, tehnološko in podatkovno podlago za nadaljnje raziskave na področju literarne geografije in prostorske literarne vede. Pridobljeni podatki, metode in tehnološki postopki omogočajo mednarodno povezljivost raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je svoje izsledke posredoval različnim javnostim, v prvi vrsti literarnim zgodovinarjem, geografom in kulturnim zgodovinarjem, a tudi širšim krogom. Prostorske predstavitve slovenske literarne kulture v obliki različnih digitaliziranih tematskih kart so objavljene na spletišču ZRC SAZU in so na voljo vsem uporabnikom, vajenih Google maps. Literarnozgodovinske tematske karte, z njimi povezani kvantitativni (statistični) in kvalitativni podatki ter sintetične literarnozgodovinske in geografske interpretacije so neposredno koristne za naslednja področja: ? šolstvo: pouk slovenščine, zemljepisa, zgodovine; načrtovanje in izvedbe ekskurzij; ? turizem: pripomoček za individualni in organizirani kulturni turizem (kot v Sloveniji pomembno gospodarsko panogo); ? varovanje kulturne dediščine: lokacije, povezane s pomembnimi prvinami literarne zgodovine, bodo lahko sistematično popisane, zaznamovane in po potrebi deležne ustreznih ukrepov varovanja, ohranjanja; ? lokalne skupnosti: kartirani literarnozgodovinski podatki lahko prispevajo k večji prepoznavnosti določenega lokalnega okolja in njegovih posebnosti; ? prostorsko načrtovanje: literarnozgodovinsko pomembne lokacije načrtovalci prostorskega razvoja lahko upoštevajo kot dejavnik »spomina prostora«, ki ga je primerno ohranjati. Knjiga Literarni atlas Ljubljane je s svojimi biografskimi podatki in zemljevidi uporabna kot tematski vodnik po mestu in didaktični pripomoček. Mestne oblasti lahko z njegovo pomočjo poskrbijo za enotno vidno označitev literarno pomembnih lokacij in za njihovo povezanost v sprehajalne poti za domače in tuje turiste. Literarni pomen slovenske prestolnice bo tako postal bolj razviden v njenem lastnem fizičnem prostoru. Posredni pomen projekta za družbo je v kritičnem in ustvarjalnem uporabljanju tujih znanj, s tem pa tudi v vključevanju v mednarodno delitev dela. Med drugim je projekt okrepil domačo znanstveno recepcijo sodobne, prostorsko usmerjene humanistike in GIS-tehnologij; vse to so ključne tematike vodilnih svetovnih znanstvenih središč. Obenem je projekt prek usvajanja in samostojnega razvoja mednarodno relevantnih metod in tehnologij ter s sistematično zgodovinsko-prostorsko analizo obdelal slovensko etnično ozemlje na način, ki Slovenijo določa kot konstitutivni segment evropskega kulturnega prostora. Podatki, ki jih prikazuje projekt, so zato zanimivi tudi za tuje strokovnjake in primerjalni študij evropskih literarnih kultur. S tem projekt prispeva k širši prepoznavnosti prostorsko razvidne zgodovinske izkušnje Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
