Projekti / Programi
Vloga ženskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
nacionalna identiteta, migracije, spol, transnacionalizem, Slovenija
Raziskovalci (10)
Organizacije (4)
Povzetek
Raziskovalni projekt obravnava družbeno in kulturno vlogo ženskih migracij in migrantk pri oblikovanju slovenske nacionalne identitete od začetkov oblikovanja slovenske nacionalne zavesti do sodobnosti. Cilj raziskovalnega projekta je na novo premisliti in osvetliti moderne procese nacionaliziranja evropskih narodov v smeri, ki bo upoštevala dinamične ter inter-relacijske aspekte konstituiranja nacionalnih identitet med nadnacionalnim, nacionalnim ter transnacionalnim družbenim prostorom. Osnovna raziskovalna hipoteza je, da procesov nacionaliziranja ne moremo obrazložiti celostno, ne da bi pri tem upoštevali vlogo začasnih migracij, predvsem emigracij intelektualnih elit v kozmopolitska kulturna središča, kakor tudi trajnih imigracij in njihovega vpliva na nacionalne identitetne krajine. Raziskava vlogo migracij proučuje s perspektive spola, kar omogoči vpogled v procese nacionaliziranja družbe med javnim, političnim, in zasebnim, vsakdanjim življenjskim svetom.
Raziskovalni projekt temelji na kritični analizi sodobne teorije nacionalne identitete s ciljem oblikovanja epistemološko novih osnov za proučevanje procesov nacionaliziranja modernih evropskih družb. Ključni znanstveni zastavek projekta je teoretska nadgradnja študijev nacij in nacionalizma z izsledki proučevanja migracij in njihovega mesta v oblikovanju nacionalnih identitet. Obstoječa teorija se pri proučevanju nacionalizma praviloma opira na prostorsko in časovno sedentarne in negibljive družbene strukture kolektivnega življenja, projicirane na notranje kulturne, politične in mentalne prostore skupnosti (in-group identity). Pričujoča multidimenzionalna analiza, ki črpa iz obsežnega korpusa družboslovno-humanističnega proučevanja migracij in njihove zgodovinske umeščenosti v transnacionalne evropske in globalne okvire, nasprotno poudari konstitutivno vlogo migrirajočih posameznikov in posameznic različnih družbenih slojev in skupin pri definiranju notranjih in zunanjih meja zamišljene skupnosti (out-group identity). Osrednji raziskovalni interes je teoretsko osmisliti to vlogo s perspektive družbene izkušnje migrantk ter s tem dograditi konceptualno paradigmo sodobne nacionalne identitete kot »potujoče« (Hall, Bauman, Bhaba) z gledišča njene spolne zaznamovanosti.
Cilj raziskave je proučevanje nacionalizma in nacionaliziranja kolektivne identitete umestiti na presečišče med javnim in zasebnim, kjer je osrednje mesto pripadlo prav ženskim intelektualkam. Teorija nacionalizma se pri obravnavi zgodovinskih procesov formiranja nacij in nacionalnih identitet povečini opira na analizo javnih institucij in z njimi povezanih moških elit. Medtem ko je takšen raziskovalno-teoretski fokus utemeljen, kadar nacije obravnavamo z gledišča javne kulture in spolnih razmerij moči, pa epistemološki zasuk od javnega k zasebnemu, ki je domena ženske kulture, lahko procese nacionaliziranja osvetli v povsem drugačni luči. Teoretsko se takšna perspektiva v svetovni literaturi že uveljavlja in postaja nespregledljivi del študijev nacionalizma in nacionalnih kultur; v slovenskem raziskovanju pa bo takšno nalogo šele potrebno začrtati.
Pričujoči projekt k tej nalogi prispeva z multiperspektivno analizo, ki vključuje zgodovinsko, literarno-vedno, sociološko, pedagoško in umetnostno-zgodovinsko analizo slovenske ženske migracije od konca 18. do začetka 21.stoletja. Ob teoretski nalogi rekonceptualiziranja nacionalnih procesov s perspektive spola se raziskava opira tudi na študije primera, ki vključujejo dve glavni skupini slovenskih migrantk: kulturne popotnice, ki so v določenem zgodovinskem obdobju združevale vlogi prototipa kulturnih ambasadork v tujini; ter socialnih emigrantk, to je skupine žensk, ki so se v tujino odpravile iz razlogov ekonomske, intelektualne ali politične narave.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je oblikoval epistemološko nove osnove za proučevanje procesov nacionaliziranja modernih družb in nadgradil konceptualno paradigmo sodobne nacionalne identitete iz statične v potujočo. Raziskava je potrdila teoretska spoznanja o sodobni potujoči identiteti kot novemu izzivu družbenega konstituiranja, obenem pa izpostavila, da je z vpeljavo ženskega pogleda nujno izpeljati tudi epistemološki zasuk od javnega k zasebnemu, ki je domena ženske kulture. S poglobljeno analizo študij primerov je projekt tako prispeval k osmislitvi ženske migracije kot konstitutivne za izgradnjo posamezne nacionalne identitete. Osrednji pomen raziskovalnega projekta za razvoj znanosti je tako trojni epistemološki zasuk v proučevanju nacij in nacionalnih identitet – od statičnega k dinamičnemu, potujočemu; od nacionalnega k hkratnemu součinkovanju lokalnega, nacionalnega in transnacionalnega; ter od javnega k zasebnemu. Projekt je na ta način odprl nov prostor refleksije, ki se predvsem v svetovni literaturi že uveljavlja, v Sloveniji pa je takšno interdisciplinarno polje raziskovanja nacionalnih kultur potrebno šele odpreti. Poseben znanstveni pomen projekta je tudi v združevanju multidisciplinarnih perspektiv, ki znanstvena spoznanja prenašajo v »lokalne« metodologije raziskovanja na področju sociologije, migracijskih študijev, študije spola, literarnih študijev in edukativnih študijev/pedagogike. Raziskovalni projekt je pomembno prispeval k razmisleku o aktualnih temah sociološke in kulturološke znanosti v trenutku, ko se zastavlja vprašanje krize nacionalne države na eni strani, pa tudi krize nadnacionalnih tvorb na drugi. Odzivi znanstvenih javnosti na konferencah, kjer so bili predstavljeni rezultati, in recenzentska mnenja ob robu znanstvenih publikacij projektne skupine so potrdili znanstveno relevantnost in konceptualno aktualnost raziskave. Spodaj izpostavljamo tri javne nastope, ki so prispevali k tematikam na drugih raziskovalnih področjih, in sicer v okviru sociologije globalizacije, raziskovanja kozmopolitstva v preteklosti in multikulturalizma vsakdanjega življenja. Javni nastopi (izbor) VIDMAR, Ksenija H. Kulturna globalizacija in migracije : kritično soočenje teorije na prelomu stoletja. V: SPLICHAL, Slavko (ur.). Globalizacija v dobro ali zlo? : zbornik ob 80-letnici akademika Zdravka Mlinarja, (Razprave, ISSN 0560-2955, 27). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013, str. 73-88. [COBISS.SI-ID 54189922] VIDMAR, Ksenija H. Remembering Dissidents : Cosmopolitan Challenges in Post-Socialist Slovenia. V: CARAUS, Tamara (ur.). Cosmopolitanism and the legacies of dissent, (Routledge studies in social and political thought). London: Routledge, 2014, str. 49-66. [COBISS.SI-ID 55688546] VIDMAR, Ksenija H. Večkulturnost naglavne rute : zakrivanje med modo, vero in kulturo. V: PUŠNIK, Maruša (ur.), FAJT, Elena (ur.). Moda in kultura oblačenja. 1. izd. Maribor: Aristej, 2014, str. 309-325, fotogr. [COBISS.SI-ID 56879202]
Pomen za razvoj Slovenije
V projektu smo slovensko zgodovino nacije izpostavili kot specifično študijo primera: izkušnje, ki so si jih med seboj delile emigrantke Slovenke, so v mnogočem oblikovale kulturno specifično migrantsko biografijo, torej biografijo, ki jo opredeljujejo določene partikularne kulturne, duhovne in fizične geografije (prisilnega in prostovoljnega) potovanja prek meja zgodovinsko konkretnega nacionalnega kolektiva. Obenem je ta biografija zamrežena s širšo globalno izkušnjo migrantke, ko ta ob nacionalnih (ali hkrati z njimi) s svojim gibanjem po prostoru prestopa, moti in izziva še druge družbene geografije, od spolnih, generacijskih do čustvenih, ekonomskih, socialnih, etnično-rasnih itn. Neposredni pomen raziskovalnega projekta za Slovenijo je večplasten. Projektna skupina je ženske migracije sistematično izpostavila kot aspekt oblikovanja slovenske nacionalne zgodovine in identitete. Z izdelavo virtualnega muzeja je prispevala k pluraliziranju javne podobe slovenske nacionalne kolektivitete ter v tem okviru prispeva k širšemu demokratičnemu ozaveščanju. Posebno pomembno je proučevanje ženskih migracij tudi z vidika pedagoško-edukativnih priporočil za multikulturno in historicistično poučevanje o preteklosti. O tem aspektu raziskave smo poročali na domačih in tujih konferencah, s čimer je projektna skupina prispevala tudi k javni vidnosti slovenske znanstvene skupnosti. Javne predstavitve (izbor): • Pomen za javno ozaveščanje o razvoju osnovnošolskih in srednješolskih kurikulov v Sloveniji VENDRAMIN, Valerija. "Delo onstran meja" : feministično raziskovanje in kurikularne reprezentacije migracij = "Working across borders" : feminist research and curricular representations of migrations. V: VIDMAR, Ksenija H. (ur.). Dis-membered and dis-remembered : migrant women in national imagination : international interdisciplinary symposium, Ljubljana, 6-7 May 2013, ZRC SAZU. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013, str. [14, 24]. [COBISS.SI-ID 2547031] • Pomen za javno vidnost slovenske raziskovalne skupnosti na področju izobraževanja in migracijskih študijev na poletnih šolah VIDMAR, Ksenija H.. Migration, Gender and Visual Culture : Framing the Debate on Identity and Belonging : [predavanje na] Second Summer Institut of the Association for Cultural Studies "The Sights/Sites of Cultural Studies", Klagenfurt, 22.-27 July 2013. Klagenfurt, Austria: The Alpen-Adria-Universität Klagenfurt: Faculty of Humanities, Department of Media and Communications and the "Research Group Visual Culture": Association for Cultural Studies Institute, 24.7.2013. [COBISS.SI-ID 52546146] VIDMAR, Ksenija H.. Migration, Gender and Visual Culture : Framing the Debate on Identity and Belonging : [predavanje na] Second Summer Institut of the Association for Cultural Studies "The Sights/Sites of Cultural Studies", Klagenfurt, 22.-27 July 2013. Klagenfurt, Austria: The Alpen-Adria-Universität Klagenfurt: Faculty of Humanities, Department of Media and Communications and the "Research Group Visual Culture": Association for Cultural Studies Institute, 25.7.2013. [COBISS.SI-ID 52546402] • Pomen za javno ozaveščanje o znanstvenem pomenu migracij za domačo javnost (javni intervju in predstavitev rezultatov) VIDMAR, Ksenija H. (intervjuvanec). Ksenija Vidmar Horvat : oddaja Podobe znanja, Radio Slovenija, 3. program, program ARS, 23. jan. 2015, ob 16.30 uri. Ljubljana, 2015. http://ars.rtvslo.si/ksenija-vidmar-horvat/. [COBISS.SI-ID 56880482] VIDMAR, Ksenija H. (intervjuvanec). Evropa včeraj, danes in jutri : [pogovor v oddaji ARS humana, Radio Slovenija, program ARS, 14. 5. 2014]. Ljubljana: RTV Slovenija, 2014. http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov-forum/174275667. [COBISS.SI-ID 54571618]
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
