Projekti / Programi
Italijanska fašistična taborišča v spominih Slovencev in Slovenk
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
spomin, fašizem, druga svetovna vojna, taborišča, ustna zgodovina
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt se bo ukvarjal s spominom na taboriščno izkušnjo Slovencev in Slovenk, ki je bila posledica italijanske zasedbe ozemlja naseljenega s slovenskih prebivalstvom v prvi polovici 20. stoletja. Ideja za projekt izhaja iz prepričanja, da je v aktualnih evropskih diskusijah o totalitarizmih 20. stoletja (strokovnih in vsakdanjih) italijanskemu fašizmu in zlasti poglavju deportacije v italijanska fašistična taborišča namenjene premalo pozornosti. Namen projekta je z zbiranjem ustnih in drugih avtobiografskih ter arhivskih virov osvetliti temo, ki je skorajda neraziskana v slovenskem zgodovinopisju in ki šele v zadnjih letih stopa v ospredje italijanskega zgodovinopisja, slabo poznana pa ostaja tudi v mednarodnem okviru. Z zbiranjem življenjskih zgodb taboriščnikov in taboriščnic, ki so bili internirani v italijanska taborišča, danes pa dosegajo že visoko starost, bomo preprečili, da bi povsem izginila sled za izkušnjami in travmami, ki so zaznamovale pomemben del življenja slovenskega civilnega prebivalstva v času druge svetovne vojne. Hkrati si bomo prizadevali zbrati in pridobiti dokumentarno gradivo razpršeno po slovenskih in italijanskih arhivih, ki priča o nastanku, delovanju in ideologiji italijanskega taboriščnega sistema, v katerega je bilo poleg slovenskega vključeno tudi hrvaško prebivalstvo. Raziskava omenjene teme bo dala izviren slovenski doprinos študijam o drugi svetovni vojni v Evropi, opozorila bo na dinamike spomina in pozabe v povojni družbi, tako v kontekstu socialistične jugoslovanske države kot italijanske zahodne demokracije.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta so pomembni tako iz teortetsko/metodološkega kot tudi iz vsebinskega ozira. Znotraj prvega je potrebo povdariti dosledno upoštevanje metodoloških značilnosti takoimenovanega narativenega oz. odprtega intervjuja, ki minimalno oz. najmanj vpliva na pripoved informantov. Pri tem smo izhajali z nemške tradicije, ki so jo oblikovali avtorji kot A. Schuetz, Th. Luckmann, F. Schuetze, U. Oevermann, onkraj nemških meja pa uveljavila Gabrielle Rosenthal v svojem delu Erlebte und erzaehlte Lebensgeschichten- Gestalt und Struktur biographischer Selbstbescheribung. Na zapuščino t.i. nemške šole smo se naslanjali tudi pri iskanju ustreznega teoretskega okvirja. Drugo teoretsko/metodološko izhodišče predstavljajo načela zgodovine vsakdanjega življenja, ki omogočajo predstavitev konkretnih okoliščin in pogojev življenja obravnavane skupine oz. družbe. V tem oziru kaže omeniti tudi izrazit interdisciplinarni pristop, saj so pri tematizaciji življenja v italijanskih taboriščih sodelovali tudi antropologi in sociologi. Vsebinsko vrednost projekta predstavlja arhiv pričevanj, ki bo od srede leta 2015 prosto dostopen tudi drugim raziskovalkam in razsikovalcem, razstava Zadnji pričevalci in nastajajoči dokumentarec, ki bo pokazal, kako je mogoče kompleksne raziskovalne izsledke predstaviti širši publiki in se obenem izogniti pastem populistične in ideološke reprezentacije.
Pomen za razvoj Slovenije
Zadnji stavek predhodne rubrike je najboljše izhodišče za opis pomena razsikovalnih rezultatov za splošni družbeni razvoj Slovenije. V času, ko v projektu obravnavano zgodovinsko obdobje nacistične in fašistične okupacije, internacije, odporništva in koleboracije, profesionalno zgodovinopisje preglasi politika preteklosti oz. politika zgodovine, znanstvena tematizacja najbolj travmatičnih delov nacionalne preteklosti mestoma nevtralizira ideološke in politične interpretacije. Takoimenovani “kulturni boj”, ki v Sloveniji iz leta v leto hromi strokovno interpretacijo Druge svetovne vojne in časa neposredno po njej, je mogoče preseči tudi z nepristransko predstavitvijo vzrokov in posledic za različne oblike nasilja italijanskih okupacijskih oblasti, s posebnim poudarkom na razmerah v italijanskih fašističnih taboriščih. Še posbej, če tovrstna interperetacija vključuje tudi opis pogojev internacije in vse skupine internirancev, vključno z otroci in starostniki. Zelo dragocene so pri tem tudi študije posameznih primerov, še posebej če gre za biografije, ki ob taboriščni izkušnji vključujejo še izkušnjo odporništva in kolaboracije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
