Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
atom, vakuum, praznina, filozofija znanosti, zgodovina znanosti
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Osnovni namen predlaganega projekta je raziskava aktualnega dometa teze Alexandra Koyréja o »filozofski podstrukturi« znanstvenih teorij. Raziskali bomo, pod katerimi pogoji in na katerih področjih jo je mogoče aplicirati na najsodobnejše znanstvene teorije. V projektu bomo odgovorili na vprašanje, na kakšen način lahko filozofija kot samostojna disciplina mišljenja tvorno prispeva k napredku fizikalnih in kemijskih znanosti. Pri tem bomo izhajali iz prepričanja, da je potencialni prispevek filozofije posreden in zadeva probleme, na katere opozarja znanstvena praksa in ki niso v absolutni domeni posameznih znanosti. V projektu jih imenujemo kot »intrinzično filozofske« probleme v znanosti. Na tej podlagi bomo raziskali tudi temeljne pogoje interdisciplinarnega raziskovanja med filozofijo in znanostjo, pri čemer se bomo opirali tako na obstoječe teorije znanosti kot na analizo sodobnih znanstvenih praks. Osrednje vodilo projekta predstavlja koncept praznine, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker s historičnega vidika prav praznina predstavlja eno ključnih presečišč znanstvenega in filozofskega mišljenja (antični atomizem, srednjeveški in novoveški problem vakuuma). Drugič, ker je znotraj nekaterih sodobnih znanstvenih in filozofskih teorij mogoče slediti sorodnemu trendu po redefiniranju praznine. Tako na področju kvantne fizike kot znotraj nekaterih filozofskih teorij se pojavlja novo dojemanje praznine. Praznina ni več prazna, temveč je sama notranje strukturirana.
Pomen za razvoj znanosti
Pri Strukturi praznine je šlo za izrazito interdisciplinarno raziskavo, v kateri so se povezovali humanistični in naravoslovni znanstveniki, ter s tem odpirali nove horizonte interpretacije vednosti v naši dobi. Živimo v obdobju imperativa intencionalnosti, ko znanost razumemo v optiki tehnologije, in ji vedno od zunaj predpisujemo jasen objekt. Raziskave in sodelovanja, ki izhajajo iz projekta Struktura praznine, jasno kažejo problematičnost tovrstnega zamejevanja znanosti. Znanost namreč na tistih točkah, kot gre za radikalno novost v mišljenju, v strogem smislu nima objekta, saj ta šele nastaja. Na takih točkah se znanost in filozofija po eni strani srečujeta po imanentni nujnosti, po drugi strani sta pa ravno tu izmaknjeni vsaki instrumentalizaciji. Sodobne podreditve znanosti tehnologiji spregledujejo, da znanost potrebuje, in da je vedno potrebovala, tovrstni manko objekta za svoje delovanje, in da njena tehnološka instrumentalizacija neizogibno nastopi kasneje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je bil vpet v polje mednarodnih področnih raziskav na več načinov. Prvič, z mednarodnim simpozijem “Struktura praznine” smo povezali raziskovalce s slovenskih inštitutov z institucijami, kot so Humboldt University in Free University (Berlin), Institute of Philosophy Russian Academy of Science (St. Peterburg), The Abdus Salam International Centre for Theoretical Physics (Trst), CIEPFC (Pariz), University of Aarhus in drugimi. Predavanja so se lotevala več plasti vprašanj, med drugim filozofijo kvantne fizike slovenskega filozofa S. Žižka. Drugič, sodelavci projekta so z izbranimi članki uredili tematsko številko v slovenski humanistični reviji Filozofski vestnik (“Structure of the Void”, 2/2013) in tako poskrbeli ne le za pridobitev tujih znanj, ampak tudi za njihovo distribucijo v relevantni znanstveni periodiki. Tretjič, s svojo interdisciplinarno obravnavo praznine je projekt prispeval k celovitejšemu pogledu na obravnavani fenomen tudi znotraj pedagoškega polja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
