Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Struktura praznine

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
atom, vakuum, praznina, filozofija znanosti, zgodovina znanosti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  80 
2.  05945  dr. Mladen Dolar  Filozofija  Vodja  2011 - 2014  694 
3.  21337  dr. Sašo Dolenc  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  862 
4.  33372  dr. Matjaž Ličer  Fizika  Raziskovalec  2011 - 2014  145 
5.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Raziskovalec  2012 - 2014  165 
6.  01859  dr. Radovan Stane Pejovnik  Materiali  Raziskovalec  2011 - 2014  529 
7.  12330  dr. Matjaž Vesel  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2014  179 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.317 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  96.932 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.722 
Povzetek
Osnovni namen predlaganega projekta je raziskava aktualnega dometa teze Alexandra Koyréja o »filozofski podstrukturi« znanstvenih teorij. Raziskali bomo, pod katerimi pogoji in na katerih področjih jo je mogoče aplicirati na najsodobnejše znanstvene teorije. V projektu bomo odgovorili na vprašanje, na kakšen način lahko filozofija kot samostojna disciplina mišljenja tvorno prispeva k napredku fizikalnih in kemijskih znanosti. Pri tem bomo izhajali iz prepričanja, da je potencialni prispevek filozofije posreden in zadeva probleme, na katere opozarja znanstvena praksa in ki niso v absolutni domeni posameznih znanosti. V projektu jih imenujemo kot »intrinzično filozofske« probleme v znanosti. Na tej podlagi bomo raziskali tudi temeljne pogoje interdisciplinarnega raziskovanja med filozofijo in znanostjo, pri čemer se bomo opirali tako na obstoječe teorije znanosti kot na analizo sodobnih znanstvenih praks. Osrednje vodilo projekta predstavlja koncept praznine, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker s historičnega vidika prav praznina predstavlja eno ključnih presečišč znanstvenega in filozofskega mišljenja (antični atomizem, srednjeveški in novoveški problem vakuuma). Drugič, ker je znotraj nekaterih sodobnih znanstvenih in filozofskih teorij mogoče slediti sorodnemu trendu po redefiniranju praznine. Tako na področju kvantne fizike kot znotraj nekaterih filozofskih teorij se pojavlja novo dojemanje praznine. Praznina ni več prazna, temveč je sama notranje strukturirana.
Pomen za razvoj znanosti
Pri Strukturi praznine je šlo za izrazito interdisciplinarno raziskavo, v kateri so se povezovali humanistični in naravoslovni znanstveniki, ter s tem odpirali nove horizonte interpretacije vednosti v naši dobi. Živimo v obdobju imperativa intencionalnosti, ko znanost razumemo v optiki tehnologije, in ji vedno od zunaj predpisujemo jasen objekt. Raziskave in sodelovanja, ki izhajajo iz projekta Struktura praznine, jasno kažejo problematičnost tovrstnega zamejevanja znanosti. Znanost namreč na tistih točkah, kot gre za radikalno novost v mišljenju, v strogem smislu nima objekta, saj ta šele nastaja. Na takih točkah se znanost in filozofija po eni strani srečujeta po imanentni nujnosti, po drugi strani sta pa ravno tu izmaknjeni vsaki instrumentalizaciji. Sodobne podreditve znanosti tehnologiji spregledujejo, da znanost potrebuje, in da je vedno potrebovala, tovrstni manko objekta za svoje delovanje, in da njena tehnološka instrumentalizacija neizogibno nastopi kasneje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je bil vpet v polje mednarodnih področnih raziskav na več načinov. Prvič, z mednarodnim simpozijem “Struktura praznine” smo povezali raziskovalce s slovenskih inštitutov z institucijami, kot so Humboldt University in Free University (Berlin), Institute of Philosophy Russian Academy of Science (St. Peterburg), The Abdus Salam International Centre for Theoretical Physics (Trst), CIEPFC (Pariz), University of Aarhus in drugimi. Predavanja so se lotevala več plasti vprašanj, med drugim filozofijo kvantne fizike slovenskega filozofa S. Žižka. Drugič, sodelavci projekta so z izbranimi članki uredili tematsko številko v slovenski humanistični reviji Filozofski vestnik (“Structure of the Void”, 2/2013) in tako poskrbeli ne le za pridobitev tujih znanj, ampak tudi za njihovo distribucijo v relevantni znanstveni periodiki. Tretjič, s svojo interdisciplinarno obravnavo praznine je projekt prispeval k celovitejšemu pogledu na obravnavani fenomen tudi znotraj pedagoškega polja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno