Projekti / Programi
RAZISKAVE IN RAZVOJ HITRE IZDELAVE IN POPRAVIL SODOBNIH 3D REZALNIH ORODIJ Z NAPREDNIMI LASERSKIMI TEHNOLOGIJAMI
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.02 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Izdelovalna tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
2.11 |
Tehniške in tehnološke vede |
Druge tehniške in tehnološke vede |
Sodobna rezalna orodja, LENS tehnologija, zaščitne trde nanoprevleke, popravljena orodja za preoblikovanje, funkcionalno-gradientni materiali
Raziskovalci (22)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
25977 |
mag. Matej Balažic |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
48 |
2. |
25155 |
Matej Belak |
Mehanika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
3. |
31250 |
dr. Luka Čerče |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
54 |
4. |
05996 |
dr. Slavko Dolinšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
569 |
5. |
22240 |
dr. Radovan Dražumerič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
80 |
6. |
20359 |
Renato Fijavž |
Mehanika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
32 |
7. |
28908 |
Lovro Grilanc |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
8. |
31295 |
Branko Ivič |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
0 |
9. |
28615 |
Gorazd Jelenc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2012 |
0 |
10. |
06883 |
dr. Janez Kopač |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2011 - 2014 |
1.838 |
11. |
20361 |
Martin Korenjak |
Mehanika |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
0 |
12. |
23470 |
dr. Peter Krajnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
237 |
13. |
17076 |
dr. Davorin Kramar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
453 |
14. |
22022 |
Franc Lovec |
Materiali |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
1 |
15. |
25145 |
Mitja Mikulan |
Mehanika |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
0 |
16. |
19093 |
dr. Matjaž Milfelner |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
201 |
17. |
09090 |
dr. Peter Panjan |
Materiali |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
793 |
18. |
26559 |
dr. Franci Pušavec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
630 |
19. |
18047 |
Vinko Rotar |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
40 |
20. |
09001 |
dr. Mirko Soković |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
1.076 |
21. |
31294 |
Srečko Štefane |
|
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
22. |
07855 |
Anton Žličar |
Mehanika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
82 |
Organizacije (3)
Povzetek
V sklopu predlaganega aplikativnega projekta bomo z razvojem, raziskavami in prototipiranjem vpeljali sodobno lasersko izdelovalno tehnologijo LENS (Laser Engineered Net Shaping) v popravilo uporabljenih preoblikovalnih orodij in izdelavo novih konceptov odrezovalnih orodij. Takšna orodja se uporabljajo za potrebe obdelav visoko-zmogljivih izdelkov in komponent v avtomobilski, orodjarski, letalski, vesoljski, vojaški industriji in medicini. Nova odrezovalna orodja bodo imela napredno geometrijo, izboljšane obsotjnostne prevleke in bodo izdelane iz naprednih funkcijsko gradientnih kovinskih materialov. Izboljšane tribološke lastnosti (zmanjšano trenje na kontaktu orodje-obdelovanec) popravljenih preoblikovalnih orodij in na novo prototipiranih in izdelanih rezalnih orodij, bomo dosegli z uporabo visoko-zmogljivih nanoprevlek, ki bodo z ustreznimi postopki nanešene na ta orodja. Glede na to, da morajo takšna orodja bi natančno obdelana, se bo preverilo tudi možnost zagotavljanja končnih, finih obdelav tako popravljenih in izdelanih orodij. Ustreznost popravljenih in na novo izdelanih orodij, se bo preverila z odrezovalnimi testi in priporočili iz namensko izdelane tehnološke bazo podatkov. Poglavitni cilj predlaganega projekta je vzpostaviti R&R aktivnosti, vpeljati nove tehnologije za hitro izdelavo rezalnih orodij in efektivno popravilo preoblikovalnih orodij, ki imajo izboljšane mehanske in materialne lastnosti. Predlagan način izdelave in popravila orodij bo znatno zmanjšal stroške nabave in uporabe orodij, znižal čase obdelave zahtevnih izdelkov, narejenih iz težko-obdelovalnih materialov, omogočil natančnejšo obdelavo in izdelavo posebnih oblik izdelkov, ki jih je s sedanjimi orodji težko ali skoraj nemogoče narediti.
Pomen za razvoj znanosti
Z vidika trenutne marginalne splošne gospodarske rasti, je nadaljnji razvoj znanosti na področju proizvodnih tehnologij pomemben, zlasti za nadaljevanje aplikativnih raziskav. Proizvodnja namreč predstavlja enega izmed ključnih stebrov slovenskega gospodarstva. Inovativnost, temelječa na znanstveni odličnosti, predstavlja ključni element trajne konkurenčnosti gospodarstva. Visok nivo izvedenih raziskav programske skupine je pripravil dober temelj za nadaljevanje tehnoloških inovacij, ki so kritične za razvoj znanosti tako v slovenskem, kot tudi v mednarodnem prostoru. Tekom raziskovalnega programa so bili ti postopki, razviti s pomočjo inženiringa kakovosti za proizvodnjo, laboratorijsko verificirani, kot tudi testirani v proizvodnih kapacitetah naših industrijskih partnerjev; sofinancerjev. Tovrstni učinki znanosti so v tem kontekstu zlasti značilni z vidika povečanja produktivnosti, ki je ključno za večjo učinkovitost slovenskega gospodarstva. Poleg tega so bili izbrani postopki obdelave nadgrajeni z elementi učinkovite rabe virov in vključitvijo človeških faktorjev, ki prispevajo k inkrementalnem razvoju znanosti. Aplikacije znanstvenih dosežkov v slovenski industriji so svojevrsten katalizator nadaljnjega razvoja znanosti, povečanja zaupanja v znanost in s tem izboljšanja sodelovanja med slovensko raziskovalno in industrijsko sfero, ki je še vedno šibko. V končni fazi rezultati dokazujejo možnosti po končni uporabi naprednih tehnologij in tako izrabi rezultatov znanosti in zamenjave konvencionalnih postopkov obdelave z naprednimi. Ta zamenjava je omogočena in je bistvena za dvig inovativnosti, večjo konkurenčnost in gospodarsko rast v Sloveniji. Objave znanstvenih rezultatov ter mednarodne inovacije/patenti ostajajo bistven element diseminacije ter ogledalo razvoja znanosti. Projektna skupina je s svojim delom ohranila izjemno profiliran in preverljiv portfelj objav v mednarodno recenziranih revijah. Objavljeni originalni znanstveni prispevki so uravnoteženi in se nanašajo tako na temeljne raziskave kot aplikativne raziskave za specifične industrijske aplikacije. Objave na področjih predlaganih štirih raziskovalnih domen – napredni postopki obdelave, tehnologije in učinkovita raba virov, inženiring kakovosti za proizvodnjo in proizvodnja osredotočena ljudem - predstavljajo dobro citirane znanstvene prispevke projektne skupine. Ti rezultati niso pomembni le za razvoj znanosti – njihova vsebina je direktno povezana tudi z nacionalno strategijo za razvoj gospodarstva, kot tudi z ostalimi iniciativami tehnološkega razvoja Evropske Unije. V končni fazi je potrebno poudariti še prispevek teh visoko kakovostnih znanstvenih objav k dvigu kakovosti Univerze v Ljubljani v mednarodnih primerjalnih študijah kot tudi k slovenski znanosti v splošnem.
Pomen za razvoj Slovenije
Za povečanje konkurenčnosti na trgu je pomembna kakovost, čas in stroški izdelave izdelka. Proizvodni sektor sestoji večinoma iz malih in srednjih podjetij (MSP) in predstavlja enega izmed največjih delov slovenskega gospodarstva glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP), ki znaša okoli 25%. Proizvodnja zaposluje tudi največji delež ljudi, medtem ko strojna oprema in proizvodni izdelki zagotavljajo največ izvoza. Inovativnost temelječa na tehnološki odličnosti je ključna za ohranjanje konkurenčnosti gospodarstva in rast visoko kvalificiranih delovnih mest. Le napredki na področju znanosti in razvoja novih tehnologij omogočajo slovenski industriji ostati konkurenčni na izredno zahtevnem trgu (npr. v evropski avtomobilski industriji). Sofinancerja podjetji EMO Orodjarna in TIC LENS sodita med MSP. Obe podjetji delujeta na globalnem trgu in sta z rezultati projekta postala bolj konkurenčna v že tako zahtevni avtomobilski industriji. Na trgu so standardna rezalna orodja, vendar je za izboljšanje konkurenčnosti, potrebno izdelati specifično namensko rezalna orodja in jih primerjati s tistimi na trgu. Bolj podrobno, je bil tako namen tega dela projekta poiskati najbolj optimalno rezalno orodje za postopek obodnega frezanja z največjo obstojnostjo in najmanjšo obrabo. Z orodji za grobo in fino obdelavo so bili opravljeni eksperimenti pri katerih je bila spremljana maksimalna obraba na prosti ploskvi. Na podlagi rezultatov je bilo določeno katero orodje ima najboljšo geometrijo rezalnih robov za določen material. Na ta način je povišana produktivnost strojev za izdelavo masivnih orodij, izboljšana zasedenost določenih strojev (npr. 5-osni brusilni stroj v podjetju EMO Orodjarna in LENS naprave v podjetju TIC LENS). Če analiziramo proizvodnjo v širši regijski perspektivi lahko ugotovimo, da je slovenska industrija kljub izgubi jugoslovanskega trga še vedno vodilno gospodarstvo v regiji – predvsem v proizvodnji specializiranih strojev in opreme ter proizvodnih tehnologij. Slovenska industrija je tudi uspešno opravila tranzicijo od težke industrije do visoko specializirane proizvodnje, katere rezultat so inovativni izdelki, kot so npr. kompleksna orodja ki predstavljajo velik del izvoza slovenskega orodjarstva v avtomobilsko industrijo. V tem raziskovalnem programu so bili doseženi in izpostavljeni ključni deli izzivov globalne proizvodnje – izzivi, ki so ključnega pomena za nadaljevanje družbeno-ekonomske blaginje v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si