Projekti / Programi
Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: vloga biomarkerjev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
demence, blagi kognitivni upad, parkinsonova bolzen, blagi kognitivni upad pri parkinsonovi bolezni
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Eden najpomembnejših medicinskih, socialnih in ekonomskih problemov 21 stoletja je demenca. Prevalenca demenc je med 1% v starostni skupini med 60 in 65 letom in 48% v skupini nad 95 letom starosti. Več kot 30000 ljudi boleha za demenco v Sloveniji. Študije so pokazale, da Alzheimerjevi demenci (AD) predhodijo prodormalni znaki blagega kognitivnega upada (BKU), ki v veliki večini napreduje v povsem razvito AD. Upad kognitivnih funkcij tipa BKU je lahko prisoten 9 let preden bolnik izpolni kriterije za AD. Prevalenca BKU je med 3,2% in 19% (odvisno od starosti, uporabljenih kriterijev in testov za diagnozo). Da bi pospešili razvoj učinkovite terapije v zgodnji fazi demence, je raziskovanje v zadnjih letih usmerjeno na iskanje enostavnih, neinvazivnih biomarkerjev, s katerimi bi izboljšali diagnostiko in spremljanje demenc. V prihodnosti pričakujemo razvoj zdravil za preprečevanje demence.Cilj študije bo identificirati biomarkerje (slikanje možganov, nevropsihološki testi, elektrofiziološki parametri, likvorska analiza in testiranje voha) pri bolnikih z BKU, Parkinsonovo bolezenijo (PB) in PB-BKU. V študijio bomo vključili 80 udeležencev v štirih skupinah: 20 bolnikov z BKU, 20 bolnikov z PB-BKU, 20 bolnikov s PB in 20 zdravih preiskovancev. Študija bo trajala 3 leta. Vsak preiskovanec bo opravil klinični pregled, slikanje možganov (strukturno in funkcijsko), nevropsihološka testiranja, elktrofiziološka ocena vala P300, likvorsko analizo in anlizo voha na začetku študije in eno leto potem.
Pomen za razvoj znanosti
V zadnjih letih je postalo očitno, da se nevrodegenerativne bolezni živčevja (kot sta npr. alzheimerjeva bolezen, parkinsonova bolezen) začnejo že precej let, morda celo desetletij pred nastopom prvih kliničnih simptomov. Trenutno obstajajo učinkovita simptomatska zdravila za lajšanje parkinsonove bolezni, ne pa tudi demence. Zato se je vrsta znanstvenih skupin in laboratorijev po svetu posvetila iskanju tistih pokazateljev - bioloških označevalecev (biomarkerjev), ki bi začetek in predklinični razvoj bolezni pokazali kar čim bolj zgodaj. Pričujoča raziskava odraža ravno ta stremljenja. Zajela je tiste bolnike, ki - bodisi v okviru parkinsonove bolezni ali pa navidezno zdravi - že tožijo tudi zaradi motenj spomina (blaga kogitivna motnja in parkinsonova bolezen s pridruženo blago kognitivno motnjo). Zadnji znanstveni rezultati kažejo, da verjetno okoli tretjina bolnikov z blago kognitivno motnjo razvije alzheimerjevo demenco; podatki za blago kognitivno motnjo v okviru parkinsonove bolezi še niso dorečeni, znajo pa biti še višji. Z naborom bolnikov z zelo zgodnjo stopnjo kogntivne motnje je ta raziskava odraža potrebe sodobne eskperimentalne in klinične nevrologije; obenem je z izborom metod (ob skrbni klinični obravnavi še poglobljeno nevropsihološko testiranje, najnovejše slikovne metode kot so funkcijski MRI, difuzijski MRI in PET, kognitivna elektrofiziologija in biokemični profil cerebrospinalnega likvorja) glede na trenutno znanje delovanja možganov kar najbolj povečala možnost, da se ustrezni biomarkerji odkrijejo v zgodnji stopnji bolezni. Raziskava jasno kaže, da je za zgodnjo diagnostiko (začetna demenca, blaga kognitivna motnja, subjektivna kognitivna pritožba) najbolj obetajoča kombinacija slikovnih, elektrofizioloških in vedenjskih/nevropsiholoških biomarkerjev. Ustreznost razmišljanja raziskovalcev pri tejm projektu se je že potrdila z nekaj objavami (oz. čakanjem že sprejetih člankov na objavo) v visoko citiranih znanstvenih publikacijah (NeuroImage, ISSN 1053-8119, 15 May 2014, vol. 92, str. 27-35, J Geriatr Psychiatry Neurol. 2015 Mar;28(1):40-8., Dement Geriatr Cogn Dis Extra. 2014 Nov 11;4(3):419-30., Neuroimage Clin. 2014 Aug 28;6:115-25., European Journal of Neurology, ISSN 1351-5101, 2012, vol. 19, Acta psychologica, 2015, 156, str. 45-56., Neuroscience Letters, in press)
Pomen za razvoj Slovenije
Evropska in slovenska populacija se hitro starata in ob tem postaja posebej pereča problematika nevrodegerativnih bolezni možganov, med katere sodita tudi alzheimerjeva in parkinsonova bolezen. Stroški teh bolezni za Slovenijo so izjemni. Skupni stroški možganskih bolezni v Sloveniji so za leto 2010 ocenjeni na 2.425 milijarde EUR , prilagojenih na pariteto kupne moči (EUR PKM), kar pomeni 7 % bruto domačega proizvoda. Največji delež predstavljajo neposredni zdravstveni stroški (42,3 %), nekoliko manj pa posredni stroški (35,7 %) in neposredni nezdravstveni stroški (22,0 %). Neposredni zdravstveni stroški za možganske bolezni predstavljajo 32 % vseh neposrednih zdravstvenih stroškov v Sloveniji. Razrez skupnih stroškov po bolezenskih skupinah za Slovenijo v letu 2010 pokaže, da so (v milijonih EUR PKM) stroški demence 214,9, za Parkinsonovo bolezen pa 36,1. Ob teh ekonomskih pokazateljih pa seveda ni zanemarljivo tudi duševno breme skrbnikov in cele družine in razpad socialne mreže, ko se te bolezni pričenjajo klinično izražati. Tako ekonomsko, kot tudi psihološko in socialno breme bi bilo moč omiliti, če bi bolezen spoznali in diagnosticirali čimprej - vsaj ob prvih kliničnih znakih, če ne že v tistih letih ali desetletjih, ko je bolezen patološko že prisotna, klinično pa še neizražena. Prav študij biomarkerjev je tisti, ki nam bo tako zgodnjo diagnostiko omogočil. Pričujoča raziskava jasno kaže, da so tudi že pri predstopnjah klinično izražene demence - pri bolnikih z blago kognitivno motnjo in parkinsonovo boleznijo s pridruženo blago kognitivno motnjo - jasno pristne abnormnosti, ki jih bodo bodoče raziskave strnile v prepoznaven vzorec ali v tipične profile bolnikov, ki bodo razvili določen tip kognitivne motnje in jih bo potrebno zdraviti z določeno vrsto zdravila. Pomemben učinek delovanja raziskovalne skupine je tudi aktivno sooblikovanje nacionalnega načrta za demenco pri Ministrstvu za zdravje, pridobitev projekta Živeti z demenco v okviru norveškega sklada, predvsem pa pridobitev prve stopnje TEAMING projekta ARTEMIDA, v okviru katerega že poteka aktivno izobraževanje in raziskovanje slovenskih nevrologov v bolnišnici Karolinska v Stockholmu. Prav ta raziskovalni projekt je vzpodbudil ustanovitev Laboratorija za kognitivno nevroznanost in Enote za raziskovanje v okviru Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC v Ljubljani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013
celotno poročilo na dLib.si
