Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Terasirane pokrajine v Sloveniji kot kulturna vrednota

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Ključne besede
kulturna pokrajina, terasirana pokrajina, kmetijske terase, geografija podeželja, raba tal, pokrovnost, geografski informacijski sistemi, inventarizacija, kulturna dediščina, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  00997  dr. Lucija Ažman-Momirski  Urbanizem  Raziskovalec  2011 - 2014  376 
2.  32490  dr. Tomaž Berčič  Urbanizem  Raziskovalec  2011 - 2014  66 
3.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  178 
4.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  390 
5.  28433  dr. Bojan Erhartič  Geografija  Mladi raziskovalec  2011  236 
6.  08467  dr. Matej Gabrovec  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  583 
7.  35035  dr. Matjaž Geršič  Geografija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  209 
8.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  352 
9.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Vodja projekta/programa  2011 - 2014  1.156 
10.  34790  Gašper Kociper  Urbanizem  Raziskovalec  2012 - 2014  38 
11.  25640  dr. Žiga Kokalj  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2014  346 
12.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  609 
13.  02557  dr. Milan Orožen Adamič  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2012  812 
14.  15112  dr. Krištof Oštir  Geodezija  Raziskovalec  2011 - 2014  571 
15.  14000  mag. Miha Pavšek  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.385 
16.  08294  dr. Drago Perko  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.027 
17.  25646  dr. Primož Pipan  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  315 
18.  07114  dr. Marjan Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2011  484 
19.  28438  dr. Nika Razpotnik Visković  Geografija  Mladi raziskovalec  2011  138 
20.  00343  Peter Repolusk  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  205 
21.  26379  dr. Mateja Šmid Hribar  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  264 
22.  34591  dr. Jernej Tiran  Geografija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  195 
23.  08101  dr. Maja Topole  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  508 
24.  17073  dr. Mimi Urbanc  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  433 
25.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  1.174 
26.  31860  dr. Rok Žgalin Kobe  Arhitektura in oblikovanje  Mladi raziskovalec  2011 - 2013 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.557 
2.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  8.211 
Povzetek
Pokrajinsko izjemno raznolika Slovenija je kot le redkokatera evropska država prepredena s kulturnimi terasami. Te se kot značilna pokrajinska prvina pojavljajo v vseh tipih slovenskih pokrajin, vendar se razlikujejo po pogostnosti, obliki, namenu in sodobni funkciji. Terasirane pokrajine lahko opredelimo kot kompleksen pokrajinski sistem, v katerem so občutljivo uravnoteženi njegovi naravnogeografski in družbenogeografski podsistemi. Sodobni procesi kot sta globalizacija in ekonomske integracije močno vplivajo na sisteme terasiranih pokrajin. Na perečo in aktualno problematiko ter poseben pomen terasiranih pokrajin v sodobnosti opozarja Honghejska deklaracija o ohranjanju in razvoju kulturnih teras, ki je bila sprejeta novembra 2010 v okviru Prve svetovne konference o terasiranih pokrajinah.   Kljub pomembni vlogi kulturnih teras za slovensko gospodarstvo in njihove nesporne pokrajinotvorne funkcije z redkimi izjemami tej tematiki v slovenski znanosti nismo namenjali dovolj pozornosti. Na tem področju bi lahko upravičeno pričakovali več opravljenega raziskovalnega dela, kar velja še zlasti za geografijo.   Temeljni cilj projekta je kompleksno geografsko vrednotenje terasiranih pokrajin, ki bo temeljilo predvsem na izdelavi celovite in sistematične tipologije slovenskih terasiranih pokrajin, statistični analizi soodvisnosti sistema kulturnih teras in drugih pokrajinskih sistemov ter opredelitvi večplastnega pomena terasiranih kulturnih pokrajin za sodobno družbo. Projekt naj bi odgovoril na vprašanja, v kolikšni meri kulturne terase v sodobnosti prispevajo k (1) pomenu, (2) prepoznavnosti, in (3) gospodarski sestavi posameznih pokrajin ter na dileme, kako upravljati s tveganji, ki se v številnih slovenskih terasiranih pokrajinah pojavljajo zaradi urejanja (intenzivna kmetijska dejavnost) ali propadanja (zemeljski plazovi) oziroma spreminjanja kulturnih teras.
Pomen za razvoj znanosti
Prav mogoče je, da bodo naša znanstvenoraziskovalna stremljenja vzpodbudila zanimanje predstavnikov drugih znanstvenih disciplin, ki bi lahko pomembno prispevali k poglabljanju poznavanja kulturnih teras in terasiranih pokrajin, zagotovo pa bodo doživela odmeve pri varstvenikih naše naravne in kulturne dediščine. Prav na tem občutljivem področju bi lahko prispevali k preseganju ozkih parcialnih interesov in vzpodbudili uveljavljanje strokovno poglobljenih kriterijev. Izvedba raziskave je omogočila, da smo ostali dejavni v Mednarodnen združenju terasiranih pokrajin (ITLA), ki je bila jeseni 2010 ustanovljena v južnokitajski pokrajini Junan (Yúnnán) v okviru prve svetovne konference, udeležili pa smo se tudi naslednjega srečanja maja 2014 v Peruju. Z mednarodnim sodelovanjem je naše ugotovitve lažje vpeti v zakladnico poznavanja terasiranih pokrajin v svetu, Sredozemlju in alpskem loku. S tem lahko tudi Slovenci prispevamo svoje znanje k metodologiji njihovega preučevanja, še zlasti pri raziskavah v sredozemskih deželah, kjer so terase tako rekoč neločljiva pokrajinska prvina. V delo smo vključili več mladih raziskovalcev, ki so se privajali interdisciplinarnemu in teamskemu delu, obenem pa so s svojimi svežimi pogledi in zagnanostjo dodatno obogatili projekt in poskrbeli za njegovo promocijo. Z raziskovalnim delom so izpopolnili svoje znanje predvsem pri uporabi geografskih informacijskih sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenske terasirane pokrajine so genetsko, morfološko, funkcijsko in nenazadnje družbenogeografsko tako zelo raznolike, da jih je treba sistematično raziskovati, ob tem pa tudi natančno evidentirati. Med neposrednimi koristmi raziskave želimo izpostaviti prispevek k nadaljnji vzdrževanosti kulturne pokrajine, s tem pa tudi k ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Slovensko kulturno pokrajino, marsikje tudi terasirano, namreč v vse večji meri preraščajo gozdovi, s tem pa se zmanjšujejo možnosti za pomembnejše zagotavljanje prehranske samooskrbe. Prezreti ne smemo nadaljnjega poglabljanja znanj pri preučevanju pokrajinske ogroženosti in tveganj pri posegih, ki rušijo občutljivo naravno ravnovesje. S svojimi raziskavami prispevamo k zmanjševanju ogroženosti na območjih obstoječih kulturnih teras, prav tako skušamo zagotoviti manjše tveganje ob morebitnih novih tovrstnih posegih v prostor, potrebnem posodabljanju in izboljševanju dostopnosti na terase ter morebitnem urejanju namakalne infrastrukture. Privlačna in urejena terasirana pokrajina ima lahko precejšen turističen potencial, bodisi za rekreacijo ali kulinariko bodisi kot eden od doživljajsko najbolj privlačnih segmentov kulturne pokrajine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno