Projekti / Programi
Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.08 |
Družbene vede |
Mediji in komunikacije |
informacijska in komunikacijksa tehnologija, konvergenca medijev, bralne navade, kultura branja, družbena odgovornost
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Predstavitev problema:
Projekt izhaja iz izhodiščne predpostavke, da je osnovni problem tiskanih medijev v sodobnosti učinkovita uravnoteženost med ustvarjanjem ekonomskega uspeha na eni strani in vlogo ˝psa čuvaja˝ demokracije na drugi strani, hkrati pa morajo mediji vzpostavljati tudi pogoje za javno razpravo. Ta dilema enakovredno zadeva tudi občinstvo, ki se sooča z radikalno transformacijo svoje vloge pasivnega občinstva, s tem pa tudi življenjskega sloga. V preteklosti je bila vloga občinstva zgolj potrošnja zabavnih vsebin in informacij o javno pomembnih političnih zadevah, sedaj pa se vse bolj vključuje tudi v njihovo proizvodnjo, kar omogočajo aplikacije, ki jih nudijo digitalni mediji.
V tem smislu se bo projekt posvetil predvsem razmerju med potrošnjo simbolnih vsebin tiskanih in digitalnih medijev, pri čemer bo poudarek na vsebinah, ki vzpostavljajo prej izpostavljeno dilemo in sicer delovanje med ekonomskim in družbenim poslanstvom medijev. Tiskani mediji se po eni strani soočajo z upadom bralstva in odhodu oglaševalcev v druge, sodobnejše medijske formate, po drugi strani pa z (ne)omejenimi priložnostmi in kombinacijami podajanja vsebin, ki jih nudi razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije. V tem smislu bo projekt vključil v obravnavo tudi (potencialne) bralce (potrošnike) kot aktivne producente vsebin (prosumers), kar je novost v primerjavi z dosedanjimi raziskavami iz tega področja.
Cilj, relevantnost in potencialni vpliv raziskave:
Pomembnost raziskave odkriva naslednje vprašanje: Katere vsebine bo bralec še plačal, katerih pa nikoli več, in kaj to pomeni za družbeno poslanstvo in prihodnost tiskanih medijev? Postavljeno vprašanje vodi do iskanja odgovora, ki bo pojasnil šibko stanje tiskanih medijev, tako na področju ekonomske uspešnosti kot tudi pri zagotavljanju odprte in dostopne javne sfere. S tem, ko bo projekt skušal podati odgovore na zgoraj postavljena vprašanja, bo prispeval k razrešitvi dileme, koliko (in če) je smiselno socializirati produkcijo novic (v obliki državljanskega novinarstva, vključevanjem občinstva v produkcijo novic, vzpostavljanje družbenih omrežij z bralci, …) ter koliko demokratizirati upravljanje časnikov (na način vključevanja javnosti v njihove organe upravljanja in vodenja), da bo preživetje časnikov tudi dejansko mogoče.
Metode dela in izvirnost rezultatov:
K predstavljenemu cilju vodi raziskovalno delo, ki bo podalo odgovore na specifična vprašanja, pomembna za delovanje tiskanih medijev in njihovo orientacijo v današnji družbi. Z anketnim raziskovanjem bomo odgovorili na vprašanja o življenjskem slogu bralcev ter s tem pridobili njihove identitetne in strukturne profile. Polstrukturirani intervjuji z uredniki in novinarji bodo usmerjeni v določanje mogočih smernic razvoja časnikov in njihove kontekstualizacije oziroma vpetosti v svet ekonomije in politike. S specifično kvantitativno komunikološko-kulturološko metodo analize besedil pa bo mogoče iz vsebin časnikov in prispevkov občinstva sklepati na kulturne, politične in ekonomske kontekste, ki občinstvo sploh zanimajo ali se jim zdijo vredni udejstvovanja.
Organiziranost in izvedljivost raziskave:
Sofinancer projekta je časnik Primorske novice, s katerim je vodja projekta že tvorno sodeloval. Vodja projekta je tudi v svetu renomiran raziskovalec na področju kulturologije oziroma kulturnih študijev in medijskih študijev z mednarodnimi objavami člankov in knjižnih del ter tudi član Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije. Inštitut nudi vse pogoje za izvedbo raziskave, saj pod njegovim okriljem deluje močna kulturološka in medijska sekcija.
Pomen za razvoj znanosti
Ker je projekt večdisciplinaren, nosilne discipline pa medijski študiji, komunikologija in socialna antropologija, predvidevamo, da bodo imeli rezultati projekta vsaj naslednje vplive na razvoj posameznih disciplinarnih in problemskih področij: - osrednja problemska zastavitev (preučevanje razmerja med tiskanimi/digitalnimi mediji in njihovimi uporabniki zlasti skozi optiko krize časopisja in vsesplošnega upada bralstva) je izvirna zastavitev preučevanja problematike v socialni antropologiji, komunikologiji in medijskih študijih, s čimer projekt širi disciplinarni repertoar in interpretativno moč; - projekt analitično in kritično obravnava pereče probleme tiskanih medijev v svetu in v Sloveniji ter na podlagi orisa tujih ugotovitev in spoznanj identificira ter evalvira dosedanje slabe in dobre prakse, zato je pričakovati, da bodo njegovi rezultati medijem ponudili prepotrebno analitično zrcalo; - projekt je razvil tudi nekatera koristna metodološka orodja (npr. medijska etnografija), ki bodo lahko v pomoč pri nadaljnjem preučevanju tovrstne tematike, saj je skušal vzpostaviti razmerje med kvantitativnimi in kvalitativnimi empiričnimi raziskovalnimi posegi v temo, pri čemer je to razmerje skušal opremiti s kar največ svežimi teoretskimi, metodološkimi in v prakso prevedljivimi dognanji.
Pomen za razvoj Slovenije
Ker ima projekt v prvi vrsti opraviti prav s preučevanje dejanskih medijskih praks in konzumentskih izkušenj v Sloveniji, se nadejamo, da bodo lahko rezultati raziskave neposredno prispevali h konkretnim rešitvam ciljno usmerjenega, pa tudi aplikativnega značaja, v smislu bolj kritičnega razumevanja slovenske medijske industrije in vloge bralcev/uporabnikov medijev. Današnji časopisi se po eni strani soočajo z nezadržnim upadom bralstva in odhodom oglaševalcev v druge, sodobnejše medijske formate, po drugi strani pa se nanje projicira nezmanjšana pričakovanja, da opravljajo svoje temeljno družbeno poslanstvo, to je, da so v službi javnosti. Zdi se, da jim pri rešitvi tega družbenega antagonizma niso v pomoč niti nove priložnosti in kombinacije podajanja vsebin, ki jih tudi tisku daje razvoj digitalnih medijev in informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Navidezna vključitev uporabnikov medijev v areno aktivnih producentov vsebin in sporočil in pogostokrat opevano soočenje z domnevno radikalno transformacijo pretekle vloge pasivnega občinstva nista tako rekoč ničesar prispevala k pertinentni pojasnitvi tega, da je osnovni problem in vsakokratni izziv klasičnega množičnega tiska še vedno učinkovita uravnoteženost med ustvarjanjem ekonomskega uspeha časopisa na eni strani in njegovo vlogo »psa čuvaja« demokracije na drugi. Ker so tudi slovenski mediji v krizi, morda še bolj kakor tuji, je našo raziskavo pravzaprav podčrtovalo temeljno vprašanje, pomembna tudi za razvoj Slovenije: se slovenski časopisi in mediji, ki imajo čedalje manj bralcev in uporabnikov, še lahko sklicujejo na družbeno moč in odgovornost, da delujejo v javnem interesu? Rezultati raziskave opozorijo na tri pomembna nerazumevanja, ki preprečujejo, da bi slovenska medijska krajina postala bolj razvita, raznolika in pluralna: 1) Obstoj tiska in razvoj časopisne industrije mora postati tudi stvar državljanov, ne le biti stvar lastnikov (Svobodni mediji morajo biti odvisni od državljanov in državljank. Pluralizem v medijih ni samo seštevek različnih in raznovrstnih vsebin, ponujenih medijskim potrošnikom, ampak resen premislek o tem, kako služiti javnosti, kako z javnostjo vzpostaviti odprt dialog, v katerem bo bodoča medijska politika stvar ljudi in ne samo lastnikov. Poskusi uvajanja zadružnih praks v medijski sistem so samo eden od možnih načinov. Pomembno je, da se na zadružništvo ne gleda kot na novi lastniški model, ki bo deloval po istih principih kakor dosedanji, ampak kot na novo obliko sodelovanja novinarjev in javnosti.) 2. Nujno je treba ločiti med krizo poslovnih modelov upravljanja časopisov/medijev in krizo novinarstva (Če govorimo o krizi medijev, moramo delati razliko med krizo, ki uničuje prevladujoče lastniške odnose in modele financiranja na medijskem področju, in krizo novinarstva. Medijev, takih, kakršne poznamo danes, mogoče ni možno rešiti, novinarstvo pa je možno rešiti samo ob predpostavki, da odpremo javno razpravo o tem, kaj je (in kaj ni) novinarstvo, kakšno je njegovo poslanstvo in komu morajo biti novinarji odgovorni. V tem pomenu je eno ključnih polj bodočih razprav prav kritično preizpraševanje pomena novinarstva za obstoj demokracije.) 3. Novinarstvo se mora jasno ločiti od prepričevalnih komunikacijskih praks: njegov obstoj in razvoj ne more biti le stvar medijev in novinarjev, ampak tudi državljanov (Namen prepričevalnih komunikacijskih praks, npr. oglaševanja, odnosov z javnostmi, ni skupno dobro, ampak zasebni interes tistega, ki ima v lasti medije. Novinarstvo kot javno dobro je temelj demokracije. In prav zaradi svojega pomena njegov prihodnji razvoj ne more biti samo stvar medijev in novinarjev.)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
