Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Terminološke baze podatkov kot osnova strokovnih znanj: model za sistematizacijo terminologij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.02  Humanistika  Jezikoslovje  Teoretično in uporabno jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27674  dr. Špela Arhar Holdt  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  194 
2.  16313  dr. Apolonija Gantar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  201 
3.  28675  dr. Urša Golob Podnar  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2013  443 
4.  14681  dr. Vojko Gorjanc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  466 
5.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  560 
6.  33796  dr. Iztok Kosem  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  266 
7.  26166  dr. Simon Krek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  306 
8.  11482  dr. Samo Kropivnik  Politične vede  Raziskovalec  2011 - 2013  278 
9.  20482  dr. Nataša Logar  Jezikoslovje  Vodja projekta/programa  2011 - 2013  343 
10.  21606  dr. Klement Podnar  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2013  531 
11.  33783  dr. Damjan Popič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2013  75 
12.  28792  Miroslav Romih  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2013  30 
13.  14685  dr. Dejan Verčič  Politične vede  Raziskovalec  2011 - 2013  659 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.618 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.157 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
4.  2923  Trojina, zavod za uporabno slovenistiko  Škofja Loka  1914642  43 
5.  8333  AMEBIS programska oprema, d.o.o. Kamnik  Kamnik  5512930  82 
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji so se zadnja leta pojavila nova jezikovnopolitična vprašanja na več področjih, v povezavi z razvojem znanosti in strok je v ospredje stopilo vprašanje razvoja strokovnega jezika oz. rabe jezikov v visokem šolstvu in znanosti. Vprašanje je povezano zlasti z bolonjsko reformo ter težnjo po internacionalizaciji, ki je med drugim prinesla željo po večji izmenjavi študentov in učiteljev ter raziskovalcev. Ozko razumljena internacionalizacija, ki se razume kot čim večja ponudba visokošolskih programov v angleškem jeziku, bi lahko prinesla opuščanje slovenščine kot učnega jezika slovenskega visokega šolstva (v trenutni zakonodaji deklarativno sicer še vedno edinega visokošolskega jezika, z nekaj izjemami). To za jezik pomeni izgubo pomembnega področja rabe. V Novem okviru za strategijo o večjezičnosti v Evropski uniji (2005) Evropska komisija opozarja, da imajo lahko težnje neangleško govorečih držav po poučevanju v angleščini namesto v lastnem jeziku neslutene posledice za vitalnost njihovih jezikov. Iz dveh obširnejših, leta 2012 izvedenih raziskav je mogoče povzeti nekaj pomembnih podatkov: (a) Kornai (2012) je ugotovil, da jih od 252 jezikov, ki so prisotni na Wikipediji, samo 16 velja za varne, 83 za žive (med temi je tudi slovenščina), 90 je mejnih, 22 se jih ohranja le kot kulturno dediščino in 41 že mrtvih; (b) raziskava META-NET, ki je obravnavala 30 evropskih jezikov, je pokazala, da jih je od teh v digitalni dobi kar 21 jezikovnotehnološko premalo podprtih – med njimi sta tudi slovenščina (Krek 2012). Ključno za slovenščino je torej sprejetje temeljnih jezikovnopolitičnih in raziskovalnih usmeritev glede razvoja sodobnih jezikovnih virov, priročnikov, orodij ter storitev. To v enaki meri velja za posamezne dele nacionalnih jezikov, pri čemer smo v projektu na primeru odnosov z javnostmi podali možno rešitev predvsem za jezike strok. Ker je torej težko govoriti o živosti jezika, ki ni zmožen na vseh področjih tvoriti lastnih terminologij, smo preizkusiti model, po katerem bi bilo mogoče področje slovenskega strokovnega jezika čim bolje ter čim hitreje opremiti s sodobnimi referenčnimi viri. Menimo, da je mogoče zgledu TERMIS-a slediti in tako na enega od načinov poskrbeti za polnofunkcionalnost nacionalnega jezika v času sicer neizogibne internacionalizacije strok in mednarodnega odpiranja njenih nosilcev.
Pomen za razvoj Slovenije
V skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, sprejeto v Državnem zboru RS 15. julija 2013 (Ur. l. RS 62/2013), projekt uresničuje cilje jezikovne politike na področju jezikovne opremljenosti, ki med drugim pravi (točka 2.2.4 Terminologija in večjezičnost, str. 25?26): "Strokovna terminologija je ključna za delovanje Slovenije na številnih ravneh. Zato je treba prizadevanja v okviru državne jezikovne politike usmeriti na opremljanje jezika in jezikovno usposabljanje strokovnjakov na vseh terminoloških področjih. Jeziki z večjim številom govorcev so v prednosti že zato, ker jih na večjem trgu močneje podpira jezikovna industrija (dostopnejše in številnejše sodobne slovarske baze, terminološke zbirke, jezikovni korpusi, sistemi za strojno prevajanje itd.), zato je pri jezikih z manjšim številom govorcev še toliko pomembnejša vloga države." Iz česar sledi eden od ukrepov: "spodbujanje projektov, ki predvidevajo sestavljanje na enojezičnem slovenskem temeljnem opisu zasnovanih terminoloških in večjezičnih baz podatkov ter večjezičnih (vzporednih, primerljivih itd.) in terminoloških korpusov". Terminološka problematika pa je aktualna tudi širše, saj vpliva na družbeni razvoja nasploh, prim. Gorjanc (2010): "Govorci jezika, ki ne razvijajo /.../ svoje terminologije, so v deprivilegiranem položaju, saj jim v svojem lastnem jeziku ni omogočen dostop do novih znanj in vedenj, posledično pa so deprivilegirani tudi v izobraževalnem procesu in na vseh drugih področjih svojega delovanja, kjer se srečujejo s specializiranimi znanji /.../. Eno od meril relativne razvitosti držav je danes tudi ocena možnosti, da vsi državljani lahko dostopamo do raznorodnih informacij, ki nam omogočajo dostop do novega znanja." In ker je terminologija nosilec znanja kateregakoli področja, je dostopnost do informacij prek terminologij ključen družbenoekonomski dejavnik razvoja (UNESCO 2005).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno