Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskava okuženosti/onesnaženosti žit, izdelkov iz žit in silaže s plesnimi in mikotoksini ter ukrepi za njuno zmanjšanje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
4.05  Kmetijske vede in veterina  Druge kmetijske vede 
Ključne besede
Plesni, Fusarium spp., mikotoksini, žita, koruza, silaža, prehranska veriga
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  00357  dr. Franci Aco Celar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  324 
2.  20347  dr. Klementina Fon Tacer  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2011 - 2012  117 
3.  18592  dr. Breda Jakovac Strajn  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  203 
4.  11408  dr. Stanislava Kirinčič  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  96 
5.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  905 
6.  29913  dr. Katarina Kos  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  130 
7.  34389  Nataša Kos  Kemija  Raziskovalec  2012 
8.  11222  dr. Boris Kovač  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  179 
9.  24778  dr. Katarina Pavšič Vrtač  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  57 
10.  15945  mag. Andreja Rijavec Bregar  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2014 
11.  15993  dr. Igor Šantavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  136 
12.  34393  Barbara Škrjanc  Kemija  Raziskovalec  2012  14 
13.  34684  Karin Šrimpf  Veterina  Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
14.  07811  dr. Gabrijela Tavčar Kalcher  Veterina  Vodja projekta  2011 - 2014  148 
15.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2014  1.033 
16.  28617  dr. Igor Ujčič Vrhovnik  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  52 
17.  06006  dr. Anton Vengušt  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2012  131 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0197  Mlinotest Živilska industrija d.d.  Ajdovščina  5132061000  189 
2.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  9.703 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
4.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  17.016 
Povzetek
Mikotoksini so sekundarni presnovki različnih plesni, ki pri ljudeh in živalih po zaužitju povzročijo zastrupitev (mikotoksikoze). Plesni, ki rastejo na žitaricah, lahko začnejo izločati mikotoksine pred žetvijo, po njej ali pa kasneje med neprimernim skladiščenjem. Najbolj razširjene plesni, ki proizvajajo mikotoksine so Fusarium spp., Aspergillus spp. in Penicillium spp. Pogosto jih ugotovimo v koruzi in drugih žitih, ki se uporabljajo v človeški ali živalski prehrani. Ker so toksigene plesni zelo razširjene, najdemo mikotoksine pravzaprav v vseh delih sveta. Slovensko kmetijstvo je živinorejsko usmerjeno, zato na njivah pretežno gojimo rastline, ki so namenjene živalski krmi (koruza, žita itn.). Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji tako koruzo kot pšenico najbolj pogosto okužujejo skoraj identične plesni iz rodu Fusarium, kar omogoča njihovo ohranjanje v ozkem kolobarju koruza-žita in posledično večjo gospodarsko škodo. Prevladujoči glivni vrsti iz rodu Fusarium tako pri koruzi kot žitih v Sloveniji sta F. graminearum in F. avenaceum, ki tvorita pomembne mikotoksine: deoksinivalenol (DON), nivalenol (NIV), zearalenon (ZEN) in fumonizine (FUM). Kot tretja pomembna vrsta se pri koruzi pojavlja F. subglutinans (FUM) pri pšenici pa F. culmorum (DON, ZEN). Strokovnjaki po vsem svetu razvijajo na plesni odporne vrste rastlin in različne fungicide, vendar do danes še ne poznamo nobene zares učinkovite zaščitne metode. Izvajamo lahko samo preventivne ukrepe, ki vključujejo ustrezno poljedelsko prakso, zadostno sušenje pridelka po žetvi in dobro skladiščno prakso. Posebej težko je realno oceniti dejansko škodo, ki jo povzročajo mikotoksini v živalski proizvodnji, prevladuje pa mnenje, da je zelo velika. Iz navedenega je jasno razvidno, da je kontrola mikotoksinov v prehranski verigi ljudi in živali še kako upravičena in potrebna. V EU so zato bili sprejeti predpisi o najvišjih še sprejemljivih vsebnostih določenih mikotoksinov v hrani za ljudi in v proizvodih, namenjenih za krmo. Varnost izdelkov se tako zagotavlja s sistematičnimi postopki, ki zajamejo vse pridelovalne in predelovalne faze od zaščite rastlin med rastjo, do predelave in kontrole končnih izdelkov. Na vseh omenjenih segmentih so potrebne še izboljšave, kar potrjuje tudi dejstvo, da v tem času poteka v okviru 7. okvirnega programa tudi projekt z naslovom FP7 Food Quality and Safety Priority - Large Collaborative Project - GA 222690 MycoRed - "Design and development of novel integrated strategies for worldwide mycotoxin reduction in food and feed chains". Čeprav je dobro znano, da je vsako leto precejšen del proizvedenih žit kontaminiran z mikotoksini, pa se kontaminaciji silaž s toksičnimi presnovki plesni praktično ne posveča nobene pozornosti. V prehrani govedi zelo pogosto opazimo krmljenje s pokvarjeno oziroma plesnivo silažo. Zadnja leta opisujejo, da je silaža najbolj pogosto kontaminirana s plesnijo Penicillium roqueforti in s toksini, ki jih omenjena plesen proizvaja. Čeprav zaenkrat še zelo malo vemo o škodljivih učinkih mikotoksinov iz silaže in izločanju teh presnovkov v mleko, nas rezultati različnih tujih raziskav opozarjajo, da je potrebno raziskati stanje tudi v Sloveniji in se pridružiti iskanju rešitev na širšem področju EU. Z namenom celovitega obvladovanja in vzpostavitve ukrepov omejevanja mikotoksinov v žitih, izdelkih iz žit in silaže smo se za ta projekt povezale štiri inštitucije, ki se pri svojem delu redno ukvarjamo s problematiko okuženosti žit s plesnimi in/ali mikotoksini v krmi in hrani: Veterinarska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Inštitut za varovanje zdravja in Mlinotest, d.o.o. S povezavo dosedanje prakse, teorije, načrtovanih poskusov, razvojem novih laboratorijskih metod in tehnoloških postopkov ter izboljšavo obstoječih bomo lahko predlagali celovite rešitve obvladovanja plesni in mikotoksinov v celotni prehranski verigi, kar je tudi cilj razpisane teme.
Pomen za razvoj znanosti
Mikotoksini so eno od najpogostejših onesnaževal živil in krme, zato se jim pri zagotavljanju varne hrane posveča velika pozornost. Ker se plesni, ki jih proizvajajo, pojavljajo povsod, jih je nemogoče popolnoma odstraniti iz prehranske verige. Zato je potreben stalen nadzor in aktivnosti, s katerimi mikotoksine v surovinah, krmi in živilih zmanjšamo na najmanjšo možno mero. Čeprav raziskave ter izboljšave in ukrepi na področju mikotoksinov potekajo že desetletja, je problematika še vedno aktualna. Pomembna je tako zaradi pojavljanja oz. odkrivanja vedno novih mikotoksinov, kot tudi zaradi klimatskih sprememb, ki so povzročile, da se tudi v našem podnebnem pasu, kjer v preteklosti mikotoksini niso predstavljali posebnega problema, v zadnjih letih pojavljajo čedalje pogosteje in v čedalje višjih koncentracijah. Z izvedenimi raziskavami smo dobili vpogled v stanje glede plesni in mikotoksinov po celotni prehranski verigi v Sloveniji, kar predstavlja doprinos k poznavanju problema in razširjenosti plesni in mikotoksinov po svetu in omogoča natančnejše ocene tveganja.
Pomen za razvoj Slovenije
Z izvedenimi raziskavami smo dobili vpogled v stanje mikotoksinov po celotni prehranski verigi v Sloveniji. Na osnovi zbranih rezultatov analiz živil smo ocenili stopnjo onesnaženosti živil na slovenskem tržišču z mikotoksini v primerjavi z drugimi državami. S poskusi na poljih smo proučili odpornost različnih hibridov koruze na okužbo s plesnimi iz rodu Fusarium, prisotnost mikotoksinov pred in po siliranju koruze, umetno okužene z izolati Fusarium spp, prisotnost mikotoksinov v ekološko pridelani pšenici in vpliv kolobarja, načina obdelave in drugih agrotehničnih ukrepov na pojavnost fuzarioz. Razvoj in uporaba metode za sočasno določanje mikotoksinov nam omogoča vpogled v prisotnost in približno koncentracijo velikega števila toksinov v vzorcih. Omogoča nam tudi določanje toksinov, ki jih do sedaj nismo spremljali in vpogled v stanje onesnaženosti silaž z mikotoksini. Razvoj metode je pomeni velik doprinos za Slovenijo, zato bi jo bilo smiselno uporabljati v različne namene. Na področju varnosti krme in s tem živil živalskega izvora bi jo lahko uporabljali vsi, ki upravljajo s krmo ali surovinami zanjo. S poskusi v mlinsko predelovalni industriji smo ugotovili, kakšni so vplivi mletja in skladiščenja žita na vsebnost toksinov, kakšna je razporeditev toksinov v različnih frakcijah mletja in vpliv postopkov priprave polnozrnatega testa na vsebnost toksinov v končnem proizvodu. S povezavo dosedanje prakse, teorije in izsledkov poskusov, izvedenih v okviru raziskave, smo predlagali celovite rešitve obvladovanja plesni in mikotoksinov v celotni prehranski verigi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno