Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Zagotavljanje varne hrane: problematika kontaminacije perutnine in perutninskega mesa s kampilobaktri v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.02  Biotehnika  Veterina  Animalna patologija in epizootiologija 

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
kampilobaktri, zoonoza, varna hrana, perutnina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  32847  Mateja Ambrožič  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2012  35 
2.  33139  dr. Petra Bandelj  Veterina  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  55 
3.  32325  Lidija Baša    Raziskovalec  2011 - 2012  36 
4.  15199  dr. Majda Biasizzo  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  124 
5.  18332  dr. Neža Čadež  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2012  318 
6.  04576  dr. Martin Dobeic  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  255 
7.  11184  dr. Alenka Dovč  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  472 
8.  24624  Polonca Enci  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014 
9.  14429  dr. Roman Glaser  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  103 
10.  14880  dr. Igor Gruntar  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  112 
11.  25841  dr. Urška Jamnikar Ciglenečki  Veterina  Raziskovalec  2013 - 2014  121 
12.  18888  dr. Andrej Kirbiš  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  215 
13.  22491  dr. Anja Klančnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  381 
14.  11132  dr. Branko Krt  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  227 
15.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  196 
16.  28508  dr. Ana Mavri  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  37 
17.  11879  dr. Jasna Mičunovič  Veterina  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  87 
18.  30500  Verica Mioč  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  46 
19.  24630  mag. Vida Nahberger Marčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014 
20.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2011 - 2014  468 
21.  12681  dr. Bojan Pahor  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2014  164 
22.  12902  dr. Metka Paragi  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2011 - 2014  168 
23.  24612  dr. Mateja Pate  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  277 
24.  16213  dr. Štefan Pintarič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  261 
25.  04001  dr. Peter Raspor  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2011 - 2012  1.896 
26.  07030  dr. Sonja Smole - Možina  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  1.100 
27.  14762  dr. Marija Trkov  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  107 
28.  12645  dr. Stanka Vadnjal  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  175 
29.  24641  Milena Valant-Majcen  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014 
30.  33679  dr. Annamaria Vujanović  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2011 - 2014  96 
31.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  74 
32.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  464 
33.  08023  dr. Olga Zorman Rojs  Veterina  Raziskovalec  2011 - 2014  422 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.694 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.575 
3.  2106  PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.  Ptuj  5141966  57 
4.  3334  NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO  Maribor  6489087  4.706 
Povzetek
Razvite evropske države, vključno s Slovenijo, v zadnjem desetletju uspešno znižujejo število mikrobnih (črevesnih) okužb s hrano pri človeku. Izjema pri tem so kampilobakterioze, saj njihova prevalenca celo narašča. Povzročitelji teh obolenj so termotolerantne črevesne bakterije iz rodu Campylobacter, predvsem C. jejuni in C. coli, najpogostejši vir okužbe pa živila - predvsem kontaminirano in premalo toplotno obdelano perutninsko meso, ki je najbolj tvegano živilo za prenos mikrobioloških okužb nasploh. Poraba tega živila je velika in še narašča. Ptice so naravni gostitelj za človeka patogenih kampilobaktrov, ki jih je med rejo živali in proizvodnjo mesa izjemno težko uničiti. Zato problem ostaja nerešen javno-zdravstveni izziv, tako pri nas kot v svetu. Cilj predlaganega projekta je analiza stanja v zvezi s kampilobaktri pri perutnini in v perutninskem mesu v Sloveniji ter določitev kritičnih točk v celotni živilsko proizvodni prehransko oskrbovalni verigi z namenom zagotavljanja varnejše hrane potrošnikom. Analizirali in /ali verificirali bomo naslednje elemente, ki so pomembni vzdolž verige na naslednjih stopnjah: a) stopnjo okuženosti matičnih jat za preveritev oz. ovržbo vertikalnega prenosa okužbe s kampilobaktri; b) obseg, časovni okvir in načine širjenja okužbe v brojlerskih jatah – z določitvijo prisotnosti kampilobaktrov pri brojlerjih in v okolju jat (voda, žuželke, glodavci, krma, prostoživeče ptice); c) kritične točke kontaminacije in navzkrižne kontaminacije na različnih točkah/stopnjah tehnološkega procesa klanja živali kot zadnje in ključne proizvodne stopnje izdelka-perutninskega mesa; d) tveganje v prodaji in končni pripravi živila, kjer je ključnega pomena znanje in zavedanje potrošnika. Projektno delo združuje strokovnjake različnih področij in raziskovalnih skupin v Sloveniji - akademijo, inštitut, državni nadzor zagotavljanja varnosti živil in neposredno proizvodnjo - od prireje mesa, predelave do distribucije končnega izdelka. To omogoča analizo realnega stanja v praksi in neposreden in najhitrejši prenos in uporabo rezultatov projekta v praksi. Pri laboratorijskem diagnostičnem delu bomo uporabili najsodobnejše mikrobiološke in molekularno-biološke metode dela za odkrivanje in sledenje mikrobioloških kontaminantov. To zagotavljajo partnerji tudi skozi sodelovanje v tekočih projektih 6. in 7. OP EU. Z izkušnjami iz sorodnih evropskih projektov bomo zagotovili analizo tveganja, povezanega s potrošnikom ter potrebno diseminacijo osvojenih znanj in rezultatov ključnim členom v živilsko proizvodni oskrbovalni verigi, vključno s potrošniki. To bodo omogočili interdisciplinarni metodološki pristopi, ki so tudi zagotovilo, da bo predlagano raziskovalno delo na podlagi ugotovitve in analize kritičnih točk omogočilo pripravo strokovnih podlag za izvedbo ukrepov za A)zmanjšanje prisotnosti kampilobaktrov v perutninskem mesu v Sloveniji B) pravilno vedenje in ravnanje v tem primeru pri relevantnih delavcih in potrošniku. Projektni rezultati bodo imeli neposredno uporabno vrednost za sodelujočega industrijskega partnerja, pa tudi celotno slovensko perutninarsko proizvodnjo in predelavo, kar bo omogočilo boljšo mednarodno konkurenčnost ene od najpomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji. S potencialnim prispevkom k zmanjšanju števila okužb ljudi želimo prispevati k zdravju potrošnikov in zmanjšanju stroškov zaradi bolniških izostankov in zdravljenja te bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Metodološko je bila ena od bistvenih razlik naše raziskave od drugih podobnih študij v konceptu/načinu vzorčenja: pri vsaki klavni seriji smo namreč na predvidenih mestih vzorčili vedno istih 10 trupov, kar se nam zdi bistveno za oceno dinamike onesnaženja in določitev kritičnih točk. Zaradi zelo skrbnega načrtovanja frekvence vzorčenja (5-minutni interval med dvema zaporednima vzorčenjema trupov), menimo, da na ta način zbrani vzorci omogočajo realnejši vpogled v dinamiko kontaminacije trupov brojlerjev kot če bi, tako kot vse ostale tovrstne študije, na posameznih mestih vzorčenja primerjali različne trupe ali različne skupine trupov. Kolikor vemo, tak pristop še ni bil nikoli uporabljen prej. Z molekularno-genetsko karakterizacijo sprecifičnih genomski regij, odgovornih za antibiotsko odpornost (npr. nukleotidnega polimorfizma QRDR regije gena gyrA) in multilokusno sekvenčno tipizacijo sevov smo najprej evidentirali ozko sorodne skupine sevov na ožjem (slovenskem) geografskem področju, kar je omogočilo nadaljevanje raziskovalnega dela v tej smeri in potrditev klonskega širjenja odpornosti proti ciprofloksacinu bakterij C. jejuni tudi v širšem srednje-evropskem prostoru. To je pomemben doprinos k razumevanju mehanizmov širjenja in ohranjanja bakterijske odpornosti proti antibiotikom tudi ob omejeni uporabi.
Pomen za razvoj Slovenije
Poznavanje kritičnih točk za kontaminacijo piščančjih trupov je predpogoj za zmanjšanje kontaminacije živil perutninskega izvora s kampilobaktri. To bo vsekakor imelo pozitiven učinek na mednarodno konkurenčnost naše perutninske proizvodnje, ki sodi med najpomembnejše kmetijske panoge v Sloveniji. Nenazadnje pa bomo s tem tudi zmanjšali tveganje za okužbo s kampilobaktri pri končnih potrošnikih, povečali varnost živil perutninskega izvora in tako posredno vplivali na izboljšanje zdravstvenega stanja glede najpogostejše zoonoze pri nas in v EU. Z zmanjšanjem kontaminacije s kampilobaktri bi omejili tudi nevarnost prenosa genov za rezistenco proti različnim antibiotikom na druge bakterije. S pridobljenimi podatki o številu in lastnostih (genotipov, rezistence) kampilobaktrov v proizvodni in prodajni mreži pa lahko že sedaj bolje načrtujemo ukrepe za zaščito potrošnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno