Projekti / Programi
Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranjevalnih semenskih mešanic
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
Koda |
Veda |
Področje |
B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
biodiverziteta, pol-naravno travinje, ohranjevalne mešanice, semenska pridelava, certifikacija, kont
Raziskovalci (17)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
17300 |
Halil Agović |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
12 |
2. |
05660 |
Zoran Čergan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
280 |
3. |
17008 |
dr. Anastazija Gselman |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
141 |
4. |
00371 |
dr. Viktor Jejčič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
1.151 |
5. |
17311 |
Marjan Južnik |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
48 |
6. |
10352 |
dr. Mitja Kaligarič |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
687 |
7. |
05087 |
dr. Branko Kramberger |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
515 |
8. |
32788 |
Boštjan Lipavic |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
0 |
9. |
33233 |
dr. Branko Lukač |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2013 |
147 |
10. |
05667 |
dr. Vladimir Meglič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2011 - 2013 |
820 |
11. |
18213 |
Boštjan Per |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2013 |
0 |
12. |
19322 |
mag. Miran Podvršnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
95 |
13. |
11092 |
mag. Romana Rutar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
111 |
14. |
19562 |
dr. Sonja Škornik |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
337 |
15. |
13374 |
Janko Verbič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
329 |
16. |
34021 |
Darja Vouk |
|
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
0 |
17. |
13193 |
Drago Žitek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
44 |
Organizacije (3)
Povzetek
Podoba slovenske krajine se zaradi opuščanja tradicionalnih načinov rabe trajnega travinja spreminja. Posledično se zmanjšuje tudi biotska raznovrstnost in raznolikost. Vzdrževanje biotske raznovrstnosti in raznolikosti trajnega travinja samo s talno semensko banko, je izredno počasen in nezanesljiv proces. Z direktivo (2010/60/EU), o določitvi nekaterih odstopanj pri trženju semenskih mešanic krmnih rastlin, namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja, so se odprle povsem nove možnosti vzdrževanja in rabe trajnega travinja. Možnost uporabe ohranjevalnih semenskih mešanic bo posebej pomembna pri ohranjanju oziroma obnovi trajnega travinja v ekološko občutljivih ali zaščitenih območjih, pri sanaciji degradiranih površin ali ob večjih gradbenih posegih v okolje na zaščitenih območjih in v ekološki pridelavi. V skladu z direktivo (2010/60/EU) in cilji varovanja biotske raznovrstnosti velja, da morajo seme in rastline, ki se uporabljajo za obnovo degradiranih površin in rastlinskih združb izvirati iz geografsko in ekološko najbližjih mest. Omenjenih zahtev ni mogoče zagotoviti z obstoječimi komercialnimi semenskimi mešanicami, saj so praviloma sestavljene iz omejenega števila rastlinskih vrst ali sort. Tudi rezultati poskusov v tujini potrjujejo, da travinje obnovljeno s ohranjevalnimi mešanicami mnogo bolje izpolnjuje ekološke funkcije kot komercialne mešanice. Lastnih izkušenj v Sloveniji o nadzoru in tehnologiji pridelave tovrstnih mešanic nimamo. Zato so cilji raziskovalnega projekta naslednji:
1) Preučiti tuje izkušnje pri izbiri območij za pridelavo (območje vira) ohranitvenih mešanic, tehnologijo zbiranja in pripravi ohranitvenih mešanic za trg.
2) Raziskati možnosti pridelave ohranjevalnih mešanic na botanično pestrih travnikih in opredeliti kriterije za območja virov ohranitvenih mešanic.
3) Za slovenske razmere izbrati ustrezno tehnologijo zbiranja, razmnoževanja, dodelave in skladiščenja zbranega semena za ohranjevalne mešanice in jo prenesti v prakso z namenom zagotavljati zadostno količino semena za regionalne potrebe po ohranjevalnih mešanicah.
4) Ugotoviti ustrezno razmerje med travami, metuljnicami in zeli v ohranjevalnih mešanicah, ki bodo v skladu z botanično sestavo regionalnega trajnega travinja.
Na podlagi rezultatov projekta bomo izdelali priporočila za pridelavo, dodelavo, skladiščenje in uporabo ohranitvenih mešanic. Rezultati bodo pripomogli vzpostavitvi prvotnega stanja rastlinske združbe ob degradaciji zemljišč zaradi: erozij, požarov in večjih gradbenih posegih tako znotraj kot izven zavarovanih habitatnih območij.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega projekta bodo v veliki meri vplivali na to kako se bo v prihodnje celovito reševalo problematiko ponovne vzpostavitve biotsko pestre travniške rastlinske združbe na degradiranih območjih. Ugotovite na podlagi pregledane tuje literature in naši rezultati predstavljajo dobro osnovo nadaljnjim tovrstnim raziskavam kakor tudi vladi RS in drugim akterjem pri pripravi in sprejemanju razvojnih politik podeželja in ukrepov na področju varovanja narave predvsem v okviru zavarovanih območij.
Pomen za razvoj Slovenije
Kljub razmeroma veliki stopnji ohranjenosti biotske pestrosti trajnega travinja v Sloveniji, se občasno pojavljajo potrebe po njeni obnovi, predvsem v zavarovanih območjih (npr. Natura 2000, krajinski parki). Na trgu RS se v zadnjih letih srečujemo s številnimi komercialnimi mešanicami domačih in tujih proizvajalcev, ki pa niso prilagojene lokalnim klimatskim in talnim razmeram, saj vsebujejo požlahtnjene rastlinske vrste ali tuje ekotipe. Rezultati raziskovalnega projekta so pomembni za ohranitev biotske pestrosti in razvoj tovrstnega tržišča RS, saj na ta način vstopamo ob bok državam ki se trudijo vzpostaviti in vzdrževati izvirno biotsko pestrost z vzpostavljenim sistemom nadzora pridelave, rabe in potrjevanja ohranjevalnih semenskih mešanic v skladu s Direktivo 2010/60/ES.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si