Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranjevalnih semenskih mešanic

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biodiverziteta, pol-naravno travinje, ohranjevalne mešanice, semenska pridelava, certifikacija, kont
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  17300  Halil Agović    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  12 
2.  05660  Zoran Čergan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  280 
3.  17008  dr. Anastazija Gselman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  151 
4.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  1.183 
5.  17311  Marjan Južnik    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  48 
6.  10352  dr. Mitja Kaligarič  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2013  699 
7.  05087  dr. Branko Kramberger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  520 
8.  32788  Boštjan Lipavic    Tehnični sodelavec  2011 - 2013 
9.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  172 
10.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2011 - 2013  864 
11.  18213  Boštjan Per    Tehnični sodelavec  2011 - 2013 
12.  19322  mag. Miran Podvršnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  96 
13.  11092  mag. Romana Rutar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  113 
14.  19562  dr. Sonja Škornik  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2013  355 
15.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  343 
16.  34021  Darja Vouk    Raziskovalec  2011 - 2013 
17.  13193  Drago Žitek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  45 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.018 
2.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.888 
3.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.016 
Povzetek
Podoba slovenske krajine se zaradi opuščanja tradicionalnih načinov rabe trajnega travinja spreminja. Posledično se zmanjšuje tudi biotska raznovrstnost in raznolikost. Vzdrževanje biotske raznovrstnosti in raznolikosti trajnega travinja samo s talno semensko banko, je izredno počasen in nezanesljiv proces. Z direktivo (2010/60/EU), o določitvi nekaterih odstopanj pri trženju semenskih mešanic krmnih rastlin, namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja, so se odprle povsem nove možnosti vzdrževanja in rabe trajnega travinja. Možnost uporabe ohranjevalnih semenskih mešanic bo posebej pomembna pri ohranjanju oziroma obnovi trajnega travinja v ekološko občutljivih ali zaščitenih območjih, pri sanaciji degradiranih površin ali ob večjih gradbenih posegih v okolje na zaščitenih območjih in v ekološki pridelavi. V skladu z direktivo (2010/60/EU) in cilji varovanja biotske raznovrstnosti velja, da morajo seme in rastline, ki se uporabljajo za obnovo degradiranih površin in rastlinskih združb izvirati iz geografsko in ekološko najbližjih mest. Omenjenih zahtev ni mogoče zagotoviti z obstoječimi komercialnimi semenskimi mešanicami, saj so praviloma sestavljene iz omejenega števila rastlinskih vrst ali sort. Tudi rezultati poskusov v tujini potrjujejo, da travinje obnovljeno s ohranjevalnimi mešanicami mnogo bolje izpolnjuje ekološke funkcije kot komercialne mešanice. Lastnih izkušenj v Sloveniji o nadzoru in tehnologiji pridelave tovrstnih mešanic nimamo. Zato so cilji raziskovalnega projekta naslednji:   1) Preučiti tuje izkušnje pri izbiri območij za pridelavo (območje vira) ohranitvenih mešanic, tehnologijo zbiranja in pripravi ohranitvenih mešanic za trg. 2) Raziskati možnosti pridelave ohranjevalnih mešanic na botanično pestrih travnikih in opredeliti kriterije za območja virov ohranitvenih mešanic. 3) Za slovenske razmere izbrati ustrezno tehnologijo zbiranja, razmnoževanja, dodelave in skladiščenja zbranega semena za ohranjevalne mešanice in jo prenesti v prakso z namenom zagotavljati zadostno količino semena za regionalne potrebe po ohranjevalnih mešanicah. 4) Ugotoviti ustrezno razmerje med travami, metuljnicami in zeli v ohranjevalnih mešanicah, ki bodo v skladu z botanično sestavo regionalnega trajnega travinja.   Na podlagi rezultatov projekta bomo izdelali priporočila za pridelavo, dodelavo, skladiščenje in uporabo ohranitvenih mešanic. Rezultati bodo pripomogli vzpostavitvi prvotnega stanja rastlinske združbe ob degradaciji zemljišč zaradi: erozij, požarov in večjih gradbenih posegih tako znotraj kot izven zavarovanih habitatnih območij.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega projekta bodo v veliki meri vplivali na to kako se bo v prihodnje celovito reševalo problematiko ponovne vzpostavitve biotsko pestre travniške rastlinske združbe na degradiranih območjih. Ugotovite na podlagi pregledane tuje literature in naši rezultati predstavljajo dobro osnovo nadaljnjim tovrstnim raziskavam kakor tudi vladi RS in drugim akterjem pri pripravi in sprejemanju razvojnih politik podeželja in ukrepov na področju varovanja narave predvsem v okviru zavarovanih območij.
Pomen za razvoj Slovenije
Kljub razmeroma veliki stopnji ohranjenosti biotske pestrosti trajnega travinja v Sloveniji, se občasno pojavljajo potrebe po njeni obnovi, predvsem v zavarovanih območjih (npr. Natura 2000, krajinski parki). Na trgu RS se v zadnjih letih srečujemo s številnimi komercialnimi mešanicami domačih in tujih proizvajalcev, ki pa niso prilagojene lokalnim klimatskim in talnim razmeram, saj vsebujejo požlahtnjene rastlinske vrste ali tuje ekotipe. Rezultati raziskovalnega projekta so pomembni za ohranitev biotske pestrosti in razvoj tovrstnega tržišča RS, saj na ta način vstopamo ob bok državam ki se trudijo vzpostaviti in vzdrževati izvirno biotsko pestrost z vzpostavljenim sistemom nadzora pridelave, rabe in potrjevanja ohranjevalnih semenskih mešanic v skladu s Direktivo 2010/60/ES.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno