Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Preučevanje okolju prijaznih tehnologij pridelovanja koruze in zatiranja plevela

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.04  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Naravovarstveno kmetijstvo 

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
koruza, pridelovalne tehnologije, varstvo rastlin, varstvo okolja, zatiranje plevela
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16373  dr. Helena Baša Česnik  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  896 
2.  05660  Zoran Čergan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  280 
3.  17302  Anton Gjergek    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  25 
4.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  1.175 
5.  14929  mag. Matej Knapič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  348 
6.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  251 
7.  17306  Marko Mechora    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
8.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  860 
9.  18213  Boštjan Per    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
10.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  435 
11.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  189 
12.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2011 - 2014  932 
13.  17757  Janez Sušin  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  766 
14.  22935  dr. Saša Širca  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  328 
15.  21096  Franc Trček    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
16.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  441 
17.  13376  mag. Metka Žerjav  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  350 
18.  11431  mag. Vida Žnidaršič-Pongrac  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2014  211 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.095 
Povzetek
Koruza predstavlja v Sloveniji najbolj razširjeno in najpomembnejšo gojeno rastlino. Namenjena je predvsem za zagotavljanje energetsko močne krme za prehrano živali. Zaradi svoje uporabnosti, enostavne pridelave in visokih pridelkov porašča koruza danes približno 40 % poljedelskih površin, pred leti pa je bil njen delež v setveni strukturi še večji. Večina te koruze raste na naših najboljših in najbolj intenzivnih kmetijskih zemljiščih, pri čemer pa jo je kar 30 % na različnih varovanih območjih vodnih teles, ki so hkrati tudi okoljsko najbolj ranljiva. Ker je varstvo koruze pred pleveli zadnjih 50 let temeljilo skoraj izključno na uporabi herbicidov, ni nikakršno presenečenje, da so že pred več kot 30 leti pričeli tudi pri nas ugotavljati v podzemni in pitni vodi ostanke fitofarmacevtskih sredstev. V zadnjih letih se je zaradi vsesplošne skrbi za naše okolje ter varno hrano v okviru varstva rastlin pred boleznimi škodljivci in pleveli precej spremenil odnos do kmetijstva in z njim tudi do tehnike zatiranja plevelov, ki v ospredje ob ekonomičnosti v vse večji meri postavlja skrb za naše okolje in zdravje ljudi. Zato uporabo herbicidov vse bolj nadomeščajo drugi, nekemijski načini zatiranja plevelov, med herbicidi pa uporabljamo manj obstojne, okolju prijaznejše pripravke, ki jih uporabljamo usmerjeno, glede na plevelno stanje na posamezni njivi. V primeru vodovarstvenih območij ter priobalnih pasovih pa je uporaba herbicidov še bolj omejena oziroma na najožjih območjih celo prepovedana. Cilj našega projekta bo zato preučiti možnosti za uravnavanje plevelne vegetacije v koruzi ob upoštevanju naštetih dejavnikov in omejitev. V ta namen bomo v raziskavi preučevali različne vrste nekemijskih metod, med njimi različne mehanske ukrepe zatiranja plevela ter tehnologije priprave in obdelave tal, pri čemer bomo primerjali obdelavo s tako imenovanimi mulch posegi (obdelava in/ali priprava tal z rastlinskimi ostanki blizu ali na površini tal), reducirano obdelavo (ukrepi primarne in predsetvene obdelave ter setve se reducirajo oziroma združujejo), obdelavo v pasovih (sistem s površinsko omejeno obdelavo v setvenih pasovih) ter tehnologijo brez osnovne obdelave (angl. No-till planting, kjer se setev opravlja direktno v neobdelana tla z rastlinskimi ostanki prejšnje kulture). Ob preverjanju sprejemljivosti različnih mehanskih ukrepov ter tehnologij pridelovanja koruze bomo preverjali tudi vpliv različnih krmnih dosevkov na vznik in razvoj plevelov. Namen raziskave je pripraviti za plevele čimbolj učinkovite kolobarne sisteme, s katerimi bi lahko preprečili ali zavirali vznik konkurenčnih plevelov v koruzi in žitih, ki se pri nas najpogosteje pridelujejo v kolobarju s koruzo. Na podlagi rezultatov raziskave bomo lahko pripravili trajnostne, okolju prijazne sisteme za pridelovanje koruze na vodovarstvenih in drugih okoljsko občutljivih območjih, ki bodo v kar največji meri nadomestili uporabo herbicidov in s tem pripomogli k izboljšanju stanja kakovosti podzemnih vod v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava o vključitvi krmnih dosevkov v tehnologijo pridelave koruze v Sloveniji pomeni prispevek k poznavanju tega področja tudi v Evropi in širše. V preteklosti je bilo opravljenih precej raziskav na temo, ki so potrdile prednosti vključitve le-teh v različnih agroklimatskih razmerah. Cilj vseh teh raziskav pa je zagotavljanje dolgoročnega zmanjšanja pritiska škodljivih organizmov ter istočasno trajnostne in ekonomično pridelane hrane z manjšim vplivom na okolje. Pri tem bodo manjši delež doprinesli tudi rezultati naše raziskave, na podlagi katerih bo mogoče oblikovati nove pristope pri oblikovanju tehnologije pridelovanja koruze ob hkratnem upoštevanju čedalje zahtevnejših ekonomskih kot tudi okoljskih standardov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt in njegovi rezultati so sestavni del Strategije razvoja slovenskega kmetijstva in drugih razvojnih dokumentov, v katerih je opredeljena usmeritev v stabilno pridelavo kakovostne in cenovno ugodne hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije ob hkratnem upoštevanju visokih okoljskih standardov. Okolju prijazni načini pridelave, ki se odražajo v ohranjanju rodovitnosti tal, varovanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, so opredeljeni v Nacionalnem programu varstva okolja in so hkrati sestavni del kmetijsko okoljskih ukrepov v okviru PRP 2014-2020. Nekateri rezultati našega projekta so tudi že vključeni v omenjene ukrepe. Sicer pa uporaba različnih krmnih dosevkov, vključenih v tehnologijo pridelave koruze, skupaj s prilagojenimi tehnologijami priprave in obdelave tal ter mehanskimi ukrepi zatiranja plevela, predstavlja osnovo za okolju prijaznejši način pridelovanja koruze. Zato bomo s tovrstnimi raziskavami nadaljevali tudi v prihodnje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno