Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Določitev ukrepov za zagotavljanje genskega varstva gozdov

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
podnebne spremembe, genetska pestrost, indikatorji, gozdni semenski objekti, genetski monitoring, uk
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  280 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  510 
3.  08032  dr. Miran Čas  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  243 
4.  32936  Samo Grbec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  16 
5.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  489 
6.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  0 
7.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2012 - 2014  289 
8.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2011 - 2014  1.332 
9.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  803 
10.  27789  Iztok Sinjur    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  291 
11.  32771  dr. Ines Štraus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  52 
12.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  29 
13.  28224  dr. Andrej Verlič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  158 
14.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  409 
15.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2014  188 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.020 
Povzetek
Zagotavljanje genske pestrosti populacij gozdnega drevja je eden glavnih pogojev, da v peredvidljivih okoljskih razmerah zagotovimo obstoj in normalen razvoj gozdov. Ohranjanje prilagoditvenega potenciala gozdov temelji na dinamičnem ohranjanju genetsko pestrih genskih skladov posameznih drevesnih vrst in spremljajočih organizmov. Genetska inventura za ohranjanje genskih virov zahteva razvoj iz vzpostavitev koncepta genetskega monitoringa, ki bo omogočal spoznavanje razlik v genetksih značilnostih med različnimi populacijami gozdnih drevesnih vrst ter spoznavanje razlik med osebki znotraj posamezne populacije. Poleg razvoja in določitve postopkov in protokolov genetske pestrosti provenienc gozdnega drevja je pomemben cilj rpojekta tudi opredelitev kriterijev za izbiro in ukrepov za nego gozdnih semenskih objektov na genetski osnovi kot nadgradnja obstoječega sistema. Tri cilje projekta bomo dosegli v okviru organizacije projekta v 4 delovnih sklopih, vsak od teh z nekaj podcilji, ki si sledijo v časovne zaporedju treh let: DS1: Razvoj sistema za genetski monitoring prilagojenosti provenienc gozdnega drevja na razmere v okolju (vodja M. Westergren, 15% aktivnosti) DS2: Ukrepi za zagotavljanje varstva genetske pestrosti na primeru izbrane drevesne vrste: sestojni listavci (bukev) in manjšinski listavci (črni topol) (vodja G. Božič, 35% aktivnosti) DS3: Opredelitev kriterijev za izbiro in ukrepov za nego semenskih sestojev na genetski osnovi kot nadgradnja že obstoječega sistema (vodja M. Westergren, 15% aktivnosti) DS4: Prenos in razširjanje znanja (vodja H. Kraigher, 35% aktivnosti) Genetski monitoring bomo izvajali z uporabo nevtralnih označevalcev DNK (domnevno nevtralni glede na selekcijske procese), s pomočjo analiz prilagoditvenih (adaptivnih) znakov rasti in razvoja izbranih provenienc v okviru bukovega provenienčnega poskusa ter ostalih v okviru DS1 izbranih kriterijev za potrebe genetskega monitoringa. Raziskave bodo obsegale navadno bukev (Fagus sylvatica L.) kot ekonomsko pomembno drevesno vrsto sestojnih listavcev s širokim območjem naravne razširjenosti in črni topol (Populus nigra L.) kot manjšinsko vrsto s fragmentiranim arealom razširjenosti v ogroženih gozdnih ekosistemih. Za doseganje ciljev DS1 in DS2 bosta v okviru projekta izvedena terensko delo in genetska analiza v laboratoriju, aktivnosti v DS3 in DS4 pa bomo dopolnjevali s terenskim delom v okviru javne gozdarske službe. Med glavnimi rezultati porjekta vključujemo poleg objav rezultatov v znanstvenih revijah interaktivni prenos in razvoj znanj v stroki z diskusijskimi delavnicami z gojitelji po 14 območnih enotah ZGS, s semenarji in drevesničarji ter koncesionarji, pripravo strokovnih osnov za dopolnitev pravilnika o gozdnih semenskih objektih in genskih rezervatih, pripravo priročnika za monitoring genetske pestrosti populacij dreves ter organizacijo strokovne delavnice o gozdnem reprodukcijskem materialu za področje Centralne in Jugovzhodne Evrope, na kateri bodo kritično predstavljeni rezultati projekta, obravnavani postopki genetskega monitoringa in zasnovan dogovor o skupnih aktivnostih na tem področju vključno s tiskom monografije o genetskem monitoringu, rabi in ohranjanju gozdnih genskih virov v centralni in jugovzhodni Evropi.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta smo prispevali k pregledu teoretičnih in praktičnih aspektov gospodarjenja z gozdnimi genetskimi viri, k razvoju standardov za osnovanje enot varovanja gozdnih genskih virov, oceni njihove porazdelitve po Evropi (in znotraj Slovenije) ter stopnji njihove ogroženosti zaradi klimatskih sprememb in tako prispevali k razvoju celotnega področja ter slovenskih in evropskih smernic varovanja gozdnih genskih virov. Prispevali smo tudi k razvoju/izbiri/definiranju kazalnikov in verifikatorjev za genetski monitoring na evropski ravni ter z vidika laboratorijskega dela in informativne vrednosti testirali nabor markerjev za bukev, ki bodo potencialno uporabni za genetski monitoring. V okviru projekta je bil tudi idejno zasnovan, pripravljen in odobren LIFE+ projekt LIFEGENMON, ki bo na transektu od Bavarske do Grčije implementiral genetski monitoring ter testiral in ekonomsko ovrednotil izbrane/definirane kazalnike in verifikatorje genetske pestrosti na mednarodni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Z delom v okviru CRP projekta se je Slovenija predstavila in uveljavila v evropskem prostoru na področju varovanja gozdnih genskih virov kot ena izmed vodilnih držav. Slovenija ima kot ena od treh držav, kjer bo implementiran genetski monitoring za dve drevesni vrsti (LIFE+ projekt LIFEGENMON, ki je bil zasnovan in pripravljen v okviru dotičnega projekta), možnost, da postane na tem področju zgled ostalim evropskim državam. Razvite in testirane so bile metode identifikacije klonov na semenskih plantažah na primeru poljskega jesena na semenski plantaži Hraščica. Hkrati smo ugotovili, da so takšne metode potrebne v izogib napakam pri osnovanju plantaž. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo spopolnjeno skupinsko postopno gospodarjenje v sestoju bukve na Osankarici primerno za ohranitev genetske pestrosti (le-ta je bila na podobni ravni kot v pragozdnem ostanku; tudi prenos informacije med zaporednima generacijama je bil podoben tistemu v pragozdnem ostanku). Predstavili smo ukrepe za genetsko varstvo gozdov - varovanje gozdnih genskih virov (GGV) in situ, ex situ ter predloge za zagotavljanje genetske pestrosti vezane na posamezne drevesne vrste ali skupine vrst za 20 vrst ali skupin drevesnih vrst.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno