Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Izpopolnjevanje mreže gozdnih rezervatov v Sloveniji: ocena naravnosti, možnosti širjenja, upravljanje, raziskave in prenosi znanj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
gozdni rezervat; okoljske spremembe; monitoring; razvoj gozda
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2013  667 
2.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  698 
3.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  57 
4.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Vodja projekta  2011 - 2013  213 
5.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  107 
6.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  217 
7.  30432  Tihomir Rugani    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  36 
8.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  680 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.842 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.086 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.410 
Povzetek
Gospodarjenje z gozdovi omogoča trajno oskrbo z lesom za potrebe družbe, vendar je ohranjanje posameznih delov gozdnate krajine v naravnem stanju za družbo ravno tako pomembno. Ta območja (v nadaljevanju gozdni rezervati) nam omogočajo spoznavanje delovanja gozdnih ekosistemov v odsotnosti antropogenih motenj, predvsem pridobivanja lesa, in imajo zato pomembno vlogo z znanstvenega in kulturnega vidika. Gozdni rezervati nudijo priložnost proučevanja različnih vidikov oz. procesov kot so naravne motnje, sestojna dinamika, vrast in mortaliteta, razvoj prsti, biogeokemično kroženje in odnose med vrstami ter rastišči. Ker niso spremenjeni zaradi pridobivanja lesa, predstavljajo idealna območja za proučevanje vpliva okoljskih sprememb na gozdove, kot so klimatske spremembe, zmanjšanje biotske pestrosti in onesnaževanje. Zaradi teh razlogov imajo gozdni rezervati ključno vlogo pri gospodarjenju z gozdovi, saj predstavljajo idealne kontrolne ali referenčne sestoje za oblikovanje novih gozdnogojitvenih sistemov ter preverjanje ali je obstoječe gospodarjenje z gozdovi trajnostno. V Sloveniji je bila pod vodstvom prof.dr. Dušana Mlinška v 70-ih letih preteklega stoletja vzpostavljena mreža gozdnih rezervatov, opredeljena pa je bila tudi strategija monitoringa in raziskovanja. Mreža vključuje 173 gozdnih rezervatov s skupno površino 9792 ha in pokriva večino tipov gozdov v Sloveniji. Vzpostavitev te mreže je predstavljala velik napredek na področju gozdne ekologije in gospodarjenja z gozdovi, vendar je bila mreža gozdih rezervatov do sedaj zapostavljena in posledično so se pojavili določeni problemi pri monitoringu ter upravljanju z njimi: 1) glavni razlogi za vzpostavitev mreže gozdnih rezervatov so bili znanstveno-raziskovalne narave, vendar do danes še ni bilo ovrednoteno ali so ti cilji bili izpolnjeni; 2) mreža gozdnih rezervatov potrebuje sistematično strategijo monitoringa, ki mora vsebovati moderne znanstvene metode in jasne raziskovalne cilje; in 3) mreža stalnih raziskovalnih ploskev, ki je bila osnovana v 80-ih ni bila vzdrževana. Na podlagi izhodišč, so cilji predlaganega projekta sledeči: 1) izvesti kvantitativno analizo obstoječe mreže gozdnih rezervatov, ki v bo vključevala presojo naravnosti, velikosti, reprezentativnosti in znanstvenega pomena posameznega gozdnega rezervata. Takšna presoja bo osnova za odločanje glede prihodnjega statusa gozdnih rezervatov (npr. ali naj posamezni gozdni rezervat ostane v mreži ali pa ga lahko izključimo iz mreže zaščitenih gozdnih rezervatov) in za določitev njihovega znanstveno-raziskovalnega pomena v prihodnosti. Enaki kriteriji presoje bodo uporabljeni tudi za ovrednotenje novih predlaganih gozdnih rezervatov in bodo predstavljali podlago za priporočeno razširitev obstoječe mreže gozdnih rezervatov. 2) predlagati novo strategijo za upravljanje in monitoring mreže gozdnih rezervatov na podlagi presoje izvedene v prvem cilju. In 3) vzdrževanje mreže stalnih raziskovalnih ploskev znotraj mreže gozdnih rezervatov.
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav je bil ta CRP projekt osredotočen na aplikativno znanost o gozdu, smo prišli do več pomembnih spoznanj pri našem temeljnem razumevanju gozdne ekologije. Eden izmed ciljev projekta je bil kvantificirati značilnosti odmrlega drevja v slovenskih gozdnih rezervatih. To so negospodarjeni gozdni sestoji, kjer sestojno dinamiko oblikujejo naravni procesi mortalitete. Rezervati se razlikujejo glede na stopnjo naravnosti in obsegajo tako sestoje, ki se jih je izvzelo iz upravljanja pred približno 30 leti, kot tudi pragozdne sestoje, s katerimi se ni nikoli gospodarilo. Prvič, na splošno sprejeto mnenje je, da naravno dinamiko gozdov v zmernih podnebnih pasovih ureja relativno zvezna mortaliteta starih dreves, ki je nizke intenzitete, kar pogosto imenujemo ‘dinamika sestojnih vrzeli’. V skladu s tem konceptualnim modelom se odmrlo drevje v gozdnem ekosistemu nalaga počasi in postopoma, pri čemer sta se vrste, ki so habitatno odvisne od odmrlega drevja, razvile v takšnih razmerah. Vendar pa naša spoznanja nakazujejo, da občasno zaradi naravnih motenj (npr. vetroloma, snegoloma, ledoloma) pride do vnosa velikih količin odmrlega drevja. Z drugimi besedami se količina odmrlega drevja v gozdnih ekosistemih zelo dinamično spreminja v prostoru in času, kar ima pomembne implikacije za vrste, ki so odvisne od odmrlega drevja. Drugič, v gozdarstvu velja dogma, da je potrebno precej časa, da se obnovijo določene pragozdne značilnosti v gospodarjenih gozdovih. Naša raziskava kaže, da se je v gozdovih, ki so bili pred 30 leti izvzeti iz gospodarjenja, akumulirala velika količina odmrlega drevja. Čeprav je v teh gozdovih količina odmrlega drevja praviloma manjša kot v pragozdovih, ga vendarle vsebujejo precej več kot gospodarjeni gozdovi v Sloveniji. Rezultati so spodbudni za gozdnogospodarske ukrepe, usmerjene v obnovo odmrlega drevja v gozdovih, s katerimi se gospodari zaradi njihovih gospodarskih in ekoloških funkcij. Verjetno najbolj pomemben prispevek tega projekta bazični znanosti je vzdrževanje mreže stalnih raziskovalnih ploskev v pragozdnih rezervatih v Sloveniji. Skupaj je bilo na novo označenih in izmerjenih 5.614 dreves na 12,8 ha ploskev v 11 gozdnih rezervatih, kar vključuje prostorsko lokacijo, obseg, mortaliteto in vrsto mortalitete. Številne ploskve smo ponovno izmerili prvič po njihovem oblikovanju v 80. letih 20. stoletja. Glede na to, da se te raziskovalne ploskve nahajajo v pragozdovih, v pogojih, ki so v Evropi izjemno redki, in da imamo za njih za 30 let prostorsko eksplicitnih podatkov o rasti in mortaliteti dreves, je to verjetno edina tovrstna podatkovna zbirka v Evropi in dobršnem delu sveta. Kot tako jo lahko uporabimo za odgovore na številna temeljna vprašanja o dinamiki gozdov zmernega pasu, ki so relevantna na globalni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta imajo pomembne implikacije za gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Naši zaključki jasno kažejo, da če je v Sloveniji eden izmed gozdnogospodarskih ciljev ohranjanje biotske raznovrstnosti, trenutne prakse zaradi pomanjkanja odmrlega drevja v gozdu niso zadostne. Podatki iz najnovejšega inventarja gozdov nakazujejo, da je v slovenskih gozdovih povprečno 14 m3/ha odmrlega drevja, medtem ko ga je v gozdnih rezervatih, ki smo jih preučevali v tem projektu, povprečna količina 120 m3/ha. To predstavlja 83-odstotno zmanjšanje habitata za vrste, ki so odvisne od odmrlega drevja. Samo na podlagi razmerje med površino in številom vrst, lahko to zmanjšanje habitata privede do izginotja 20-40% vrst, odvisnih od odmrlega drevja, iz gospodarjenih gozdov. Za ponazoritev naj opozorimo, da po konzervativni oceni tretjina vseh gozdnih vrst v Evropi, vključno z insekti, glivami, briofiti in lišaji, za habitat ali prehranjevanje potrebuje odmrlo drevje. Iz teh rezultatov izhajata dva zaključka. Prvič, gozdni rezervati v Sloveniji igrajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj verjetno služijo kot pribežališča za vrste, odvisne od odmrlega drevja. Drugič, 0,8-odstotni delež gozdov, ki je v Sloveniji zaščiten v rezervatih, verjetno ni zadosten za ohranjanje stabilnih populacij vrst, odvisnih od odmrlega drevja. Trenutno so gozdni rezervati edini gozdovi v Sloveniji, ki so strogo negospodarjeni, saj drugi ohranitveni programi (Natura 2000) in parki dovoljujejo gospodarjenje. Zato poudarjamo, da je potrebno gozdne rezervate v Sloveniji ohraniti ali razširiti, ne glede na njihovo lastništvo. Za rezervate v zasebni lasti z visoko stopnjo naravnosti je potrebno storiti vse, kar je potrebno, da ohranimo njihov zaščiteni status. Poleg tega predlagamo, da se minimalna količina odmrlega lesa, določena v zakonu, poveča na vsaj 20 m3/ha, kar predstavlja le skromno povečanje glede na trenutno veljavno količino.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno