Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvojne usmeritve kmetij v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.08  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja 

Koda Veda Področje
S187  Družboslovje  Ekonomika kmetijstva 
Ključne besede
Nosilec kmetijske dejavnosti, dejavniki vpliva na kmetovanje, perspektive v kmetijstvu, kmetijske pa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27511  dr. Sanja Cukut Krilić  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2013  212 
2.  05735  dr. Majda Černič Istenič  Sociologija  Raziskovalec  2011 - 2013  391 
3.  11849  dr. Dušanka Knežević Hočevar  Antropologija  Raziskovalec  2011 - 2013  325 
4.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2013  471 
5.  29181  dr. Vesna Miličić  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  61 
6.  19338  dr. Irena Mrak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2013  312 
7.  21843  dr. Anton Perpar  Biotehnika  Raziskovalec  2011 - 2013  160 
8.  18858  dr. Irma Potočnik Slavič  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2013  410 
9.  10584  dr. Andrej Udovč  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta/programa  2011 - 2013  532 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.715 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.454 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.504 
Povzetek
Strateški cilji slovenske kmetijske politike postavljajo v ospredje večnamensko vlogo kmetijstva in njegovo uresničevanje v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Družinske kmetije so v Sloveniji tako kot tudi drugje po svetu temeljni nosilec kmetijske dejavnosti in še vedno prevladujoča oblika kmetovanja. Ob ocenjenem majhnem gospodarskem potencialu, povezanem z neugodno posestno strukturo, pretežno samooskrbno usmerjenostjo in nizko stopnjo specializacije proizvodnje, neugodno starostno in izobrazbeno strukturo nosilcev in vztrajnim zmanjševanjem števila družinskih kmetij v Sloveniji,  se zastavlja vprašanje, kako bo sploh moč udejanjiti zastavljene cilje razvoja kmetijstva v Sloveniji. Razvojni potencial družinskih kmetij v povezavi z vprašanjem prihodnosti mladih kmetov je eno izmed ta čas najbolj izpostavljenih tem obravnave kmetijske politike EU. V tej razpravi izstopa spoznanje, da izgube aktivnih kmetov dolgoročno ne bo mogoče nadomestiti s povišanjem produktivnosti. V okviru reform SKP je zato nujno oceniti, s kakšno politiko bi postalo kmetovanje bolj privlačno in donosno. Tradicionalno je bila evropska razprava o prihodnosti mladih kmetov osredotočena na vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, zdaj pa se ta razširja tudi na obdobje po prenosu in upoštevanje raznolikosti razmer, v katerih kmetje delujejo tekom svoje celotne poklicne kariere . Cilji predlaganega projekta so zastavljeni skladno z zgoraj navedenimi izhodišči. V ospredju bo tako ugotavljanje dejavnikov otipljive kot neotipljive narave, ki (de)motivirajo kmete za kmetovanje v obdobju odločanja za prevzem kmetije kakor tudi v nadaljnjih življenjskih obdobjih. Na osnovi identificiranih dejavnikov bodo raziskane in pojasnjene različne razvojne usmeritve nosilcev kmetijskih gospodarstev. Pri tem bo upoštevano tako osebno (družinsko) življenjsko okolje kmetov kakor tudi njihovo neposredno delovno in bivanjsko okolje s socialno ter gospodarsko infrastrukturo. Nadalje bo raziskano, kako kmetje razmišljajo in ocenjujejo svoje poslanstvo z vidika vse večjih zahtev tehnološkega napredka in inovativnosti v kmetijstvu ter svojih možnosti spopadanja z zahtevami globalnega trga kmetijskih in živilskih proizvodov. Končni cilj bo identificirati dejavnike in oblikovati kazalnike, ki bodo lahko strokovna podloga oblikovalcem ukrepov kmetijske politike. Z namenom pridobiti čim bolj celosten vpogled v vse dejavnike, povezane z odločitvami kmetov za kmetovanje v posameznih življenjskih obdobjih in njihovimi pogledi na perspektive kmetovanja, bomo sledili principu triangulacije. Pri sledenju odgovorov na raziskovalna vprašanja , ki se bodo nanašale na ocene kmetov o perspektivah sodobnega kmetijstva, njihovo razumevanje razvoja kmetijske dejavnosti ter njihovo izbiro razvojnih strategij, bomo tako uporabili različne metode pridobivanja in analize podatkov: anketno spletno raziskavo na naključnem vzorcu 600 kmetov, pol-strukturirane intervjuje s 60 nosilci kmetijskih dejavnosti in njihovimi člani gospodinjstev ter izvedli tri fokusne skupine za ovrednotenje rezultatov intervjujev in ankete. Tako pridobljeni podatki bodo nadgradili naše izhodiščne analize podatkov nekaterih, v zadnjem obdobju že opravljenih raziskavah o razvojnih potencialih kmetij v Sloveniji. Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov bo izdelana tipologija profilov razvojnih usmeritev kmetij v Sloveniji; identificirani oprijemljivi in neoprijemljivi dejavniki odločanja za kmetijski poklic in razvojna usmeritev nosilcev kmetijske dejavnosti; ocenjeno razumevanje razvoja kmetijske dejavnosti in pogledov kmetov o perspektivah in možnostih kmetovanja pri različni ciljnih skupinah in pojasnjene razlike/podobnosti njihovih razumevanj; izdelan podlag za strokovne razprave o smereh razvoja kmetijske politike v Sloveniji in EU ter smernice oblikovanja ukrepov kmetijske politike; rezultati bodo predstavljeni v obliki javnih predstavitev, spletne strani izvajalcev ter objavljeni v strokovni in znanstveni literaturi.
Pomen za razvoj znanosti
Z znanstenega vidika je najpomembnejša ugotovitev, da lahko slovenska kmetijska gospodarstva z vidika njihove razvojne usmerjenosti na podlagi izbranih dejavnikov združimo v različne skupine in sicer:»delno statične kmetije«, »izrazito dinamične kmetije«, »izrazito statične kmetije« in »delno dinamične kmetije«.
Pomen za razvoj Slovenije
Ključni pomen raziskovalnih ugotovitev je, da se slovenske kmetije pomembno razlikujejo med seboj v svojih razvojnih usmeritvah in da lahko na podlagi izpeljane analize oblikujemo štiri skupine kmetij, za katere je moč v okviru razvojnih ukrepov kmetijske politike oblikovati veliko bolj ciljne ukrepie, ki bodo upoštevale njihove razvojne specifike in želje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno