Projekti / Programi
Razvojne usmeritve kmetij v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.08 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S187 |
Družboslovje |
Ekonomika kmetijstva |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Nosilec kmetijske dejavnosti, dejavniki vpliva na kmetovanje, perspektive v kmetijstvu, kmetijske pa
Raziskovalci (9)
Organizacije (3)
Povzetek
Strateški cilji slovenske kmetijske politike postavljajo v ospredje večnamensko vlogo kmetijstva in njegovo uresničevanje v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Družinske kmetije so v Sloveniji tako kot tudi drugje po svetu temeljni nosilec kmetijske dejavnosti in še vedno prevladujoča oblika kmetovanja. Ob ocenjenem majhnem gospodarskem potencialu, povezanem z neugodno posestno strukturo, pretežno samooskrbno usmerjenostjo in nizko stopnjo specializacije proizvodnje, neugodno starostno in izobrazbeno strukturo nosilcev in vztrajnim zmanjševanjem števila družinskih kmetij v Sloveniji, se zastavlja vprašanje, kako bo sploh moč udejanjiti zastavljene cilje razvoja kmetijstva v Sloveniji. Razvojni potencial družinskih kmetij v povezavi z vprašanjem prihodnosti mladih kmetov je eno izmed ta čas najbolj izpostavljenih tem obravnave kmetijske politike EU. V tej razpravi izstopa spoznanje, da izgube aktivnih kmetov dolgoročno ne bo mogoče nadomestiti s povišanjem produktivnosti. V okviru reform SKP je zato nujno oceniti, s kakšno politiko bi postalo kmetovanje bolj privlačno in donosno. Tradicionalno je bila evropska razprava o prihodnosti mladih kmetov osredotočena na vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, zdaj pa se ta razširja tudi na obdobje po prenosu in upoštevanje raznolikosti razmer, v katerih kmetje delujejo tekom svoje celotne poklicne kariere .
Cilji predlaganega projekta so zastavljeni skladno z zgoraj navedenimi izhodišči. V ospredju bo tako ugotavljanje dejavnikov otipljive kot neotipljive narave, ki (de)motivirajo kmete za kmetovanje v obdobju odločanja za prevzem kmetije kakor tudi v nadaljnjih življenjskih obdobjih. Na osnovi identificiranih dejavnikov bodo raziskane in pojasnjene različne razvojne usmeritve nosilcev kmetijskih gospodarstev. Pri tem bo upoštevano tako osebno (družinsko) življenjsko okolje kmetov kakor tudi njihovo neposredno delovno in bivanjsko okolje s socialno ter gospodarsko infrastrukturo. Nadalje bo raziskano, kako kmetje razmišljajo in ocenjujejo svoje poslanstvo z vidika vse večjih zahtev tehnološkega napredka in inovativnosti v kmetijstvu ter svojih možnosti spopadanja z zahtevami globalnega trga kmetijskih in živilskih proizvodov. Končni cilj bo identificirati dejavnike in oblikovati kazalnike, ki bodo lahko strokovna podloga oblikovalcem ukrepov kmetijske politike.
Z namenom pridobiti čim bolj celosten vpogled v vse dejavnike, povezane z odločitvami kmetov za kmetovanje v posameznih življenjskih obdobjih in njihovimi pogledi na perspektive kmetovanja, bomo sledili principu triangulacije. Pri sledenju odgovorov na raziskovalna vprašanja , ki se bodo nanašale na ocene kmetov o perspektivah sodobnega kmetijstva, njihovo razumevanje razvoja kmetijske dejavnosti ter njihovo izbiro razvojnih strategij, bomo tako uporabili različne metode pridobivanja in analize podatkov: anketno spletno raziskavo na naključnem vzorcu 600 kmetov, pol-strukturirane intervjuje s 60 nosilci kmetijskih dejavnosti in njihovimi člani gospodinjstev ter izvedli tri fokusne skupine za ovrednotenje rezultatov intervjujev in ankete. Tako pridobljeni podatki bodo nadgradili naše izhodiščne analize podatkov nekaterih, v zadnjem obdobju že opravljenih raziskavah o razvojnih potencialih kmetij v Sloveniji.
Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov bo izdelana tipologija profilov razvojnih usmeritev kmetij v Sloveniji; identificirani oprijemljivi in neoprijemljivi dejavniki odločanja za kmetijski poklic in razvojna usmeritev nosilcev kmetijske dejavnosti; ocenjeno razumevanje razvoja kmetijske dejavnosti in pogledov kmetov o perspektivah in možnostih kmetovanja pri različni ciljnih skupinah in pojasnjene razlike/podobnosti njihovih razumevanj; izdelan podlag za strokovne razprave o smereh razvoja kmetijske politike v Sloveniji in EU ter smernice oblikovanja ukrepov kmetijske politike; rezultati bodo predstavljeni v obliki javnih predstavitev, spletne strani izvajalcev ter objavljeni v strokovni in znanstveni literaturi.
Pomen za razvoj znanosti
Z znanstenega vidika je najpomembnejša ugotovitev, da lahko slovenska kmetijska gospodarstva z vidika njihove razvojne usmerjenosti na podlagi izbranih dejavnikov združimo v različne skupine in sicer:»delno statične kmetije«, »izrazito dinamične kmetije«, »izrazito statične kmetije« in »delno dinamične kmetije«.
Pomen za razvoj Slovenije
Ključni pomen raziskovalnih ugotovitev je, da se slovenske kmetije pomembno razlikujejo med seboj v svojih razvojnih usmeritvah in da lahko na podlagi izpeljane analize oblikujemo štiri skupine kmetij, za katere je moč v okviru razvojnih ukrepov kmetijske politike oblikovati veliko bolj ciljne ukrepie, ki bodo upoštevale njihove razvojne specifike in želje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
