Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

STROKOVNE PODLAGE ZA DOLOČITEV OBMOČIJ PRIMERNIH ZA ODPRAVLJANJE ZARAŠČANJA

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.08  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
zaraščanje kmetijskih površin, opuščanje kmetijstva, ukrepi kmetijske politike, spremembe rabe tal
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28495  dr. Matjaž Glavan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  258 
2.  16073  dr. Helena Grčman  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2011 - 2012  411 
3.  24234  Peter Korpar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2011 - 2012 
4.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2012  766 
5.  13073  dr. Rok Mihelič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  439 
6.  29181  dr. Vesna Miličić  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  61 
7.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  810 
8.  08185  mag. Tomaž Prus  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  350 
9.  19261  Irena Tič    Tehnični sodelavec  2011 - 2012  238 
10.  10584  dr. Andrej Udovč  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  535 
11.  08834  dr. Marko Zupan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  479 
12.  19259  dr. Vesna Zupanc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2012  335 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.842 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.086 
Povzetek
Zmanjševanje površin kmetijskih zemljišč je eden od ključnih problemov, ki ne zagotavljanja dolgoročne prehranske varnosti. Eden od vzrokov zmanjševanja je tudi opuščanje kmetijske rabe, čemur sledi spontano zaraščanje z lesnatimi rastlinami. V projektu želimo s poglobljeno prostorsko analizo ugotoviti vzroke opuščanja in zaraščanja tako na področju socio-ekonomskih kakor tudi z vidika naravnih dejavnikov. Analizi sledi izdelava kriterijev za potencialno rekultivacijo in nadaljnje vzdrževanje teh površin. Pri tem bomo sledili ciljem najboljše možne rabe zemljišč.  Poleg rekultivacije v smeri ožje kmetijske rabe imamo v mislih tudi druge rabe, ki bi omogočale dohodek kmetiji, iz česa ni izključena tudi možnost dejanske spremembe v gozd ob ekstremnih razmerah naravnih danosti in/ali neugodnih ekonomsko-socialnih razmerah. Postavljene kriterije bomo testirali na izbranih območjih v različnih razmerah zaraščanja z namenom iskanja dobre prakse. Na osnovi tega bodo pripravljena strokovna izhodišča za ustrezne zakonske rešitve odpravljanja zaraščanja. Izdelana bo tudi pregledna karta območij primernih za odpravo zaraščanja. Projekt vključuje specializirana agronomska, ekonomska, sociološka in gozdarska znanja.
Pomen za razvoj znanosti
V projektu smo razvijali nove pristope pri načrtovanju rabe zemljišč in vrednotenju vpliva človekovih dejavnosti na kmetijska zemljišča. Namen projekta je bil pripraviti strokovne podlage za izbor zaraščenih območij, ki jih je smiselno povrniti v kmetijsko rabo. Ugotovili smo, da je zlasti za območja, kjer je heterogenost tal in zemljišč zelo velika, kot je to npr. značilno za Slovenijo in podobna kraška in alpska območja, strokovna presoja na osnovi terenskega ogleda in ugotavljanja različnih pedogeografskih lastnosti zemljišč nujna. Študija je tudi pokazala, da so zemljišča v zaraščanju lahko nosilec pomembnih ekoloških funkcij in lahko predstavljajo fond zemljišč za vzpostavitev naravnih habitatov. Za uspešno in dolgoročno obrambo pred zaraščanjem je potrebno pripraviti celovit načrt razvoja kmetijstva na določenem območju.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija se sooča z resno krizo samooskrbe zaradi slabega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Poleg zaraščanja kmetijskih površin, kjer igrajo glavno vlogo socioekonomski dejavniki, se soočamo tudi s pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč in spreminjanjem le teh v različne naravne habitate, zaradi neustrezne regulative pri vmeščanju objektov v prostor. Rezultati tega projekta kažejo, da imamo med zemljišči v zaraščanju površine, ki imajo pomembne okoljske funkcije, nekatere bi se lahko uporabilo pri vzpostavitvi nadomestnih habitov. Izkazala se je jasna potreba po vzpostavitvi podrobnejših evidenc zemljišč v zaraščanju. Projekt je podal tudi nabor parametrov, ki jih je potrebno upoštevati pri ponovnem vključevanju zemljišč v zaraščanju v kmetijsko rabo in predstavil več možnih konceptov odpravljanja zaraščanja. Učinkovito gospodarjenje z zemljišči v zaraščanju lahko izboljša izrabo obnovljivih virov energije, omogoča ohranjanje biodiverzitete, poveča samooskrbo Slovenije s hrano ter odpira nova delovna mesta, kar vse povečuje konkurenčnost Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno