Projekti / Programi
STROKOVNE PODLAGE ZA DOLOČITEV OBMOČIJ PRIMERNIH ZA ODPRAVLJANJE ZARAŠČANJA
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.08 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
zaraščanje kmetijskih površin, opuščanje kmetijstva, ukrepi kmetijske politike, spremembe rabe tal
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28495 |
dr. Matjaž Glavan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
302 |
| 2. |
16073 |
dr. Helena Grčman |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2011 - 2012 |
453 |
| 3. |
24234 |
Peter Korpar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2012 |
0 |
| 4. |
15108 |
dr. Lado Kutnar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
803 |
| 5. |
13073 |
dr. Rok Mihelič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
482 |
| 6. |
29181 |
dr. Vesna Miličić |
Interdisciplinarne raziskave |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2012 |
62 |
| 7. |
10024 |
dr. Marina Pintar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
842 |
| 8. |
08185 |
mag. Tomaž Prus |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
363 |
| 9. |
19261 |
Irena Tič |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2012 |
240 |
| 10. |
10584 |
dr. Andrej Udovč |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
560 |
| 11. |
08834 |
dr. Marko Zupan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
513 |
| 12. |
19259 |
dr. Vesna Zupanc |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
364 |
Organizacije (2)
Povzetek
Zmanjševanje površin kmetijskih zemljišč je eden od ključnih problemov, ki ne zagotavljanja dolgoročne prehranske varnosti. Eden od vzrokov zmanjševanja je tudi opuščanje kmetijske rabe, čemur sledi spontano zaraščanje z lesnatimi rastlinami. V projektu želimo s poglobljeno prostorsko analizo ugotoviti vzroke opuščanja in zaraščanja tako na področju socio-ekonomskih kakor tudi z vidika naravnih dejavnikov. Analizi sledi izdelava kriterijev za potencialno rekultivacijo in nadaljnje vzdrževanje teh površin. Pri tem bomo sledili ciljem najboljše možne rabe zemljišč. Poleg rekultivacije v smeri ožje kmetijske rabe imamo v mislih tudi druge rabe, ki bi omogočale dohodek kmetiji, iz česa ni izključena tudi možnost dejanske spremembe v gozd ob ekstremnih razmerah naravnih danosti in/ali neugodnih ekonomsko-socialnih razmerah. Postavljene kriterije bomo testirali na izbranih območjih v različnih razmerah zaraščanja z namenom iskanja dobre prakse. Na osnovi tega bodo pripravljena strokovna izhodišča za ustrezne zakonske rešitve odpravljanja zaraščanja. Izdelana bo tudi pregledna karta območij primernih za odpravo zaraščanja. Projekt vključuje specializirana agronomska, ekonomska, sociološka in gozdarska znanja.
Pomen za razvoj znanosti
V projektu smo razvijali nove pristope pri načrtovanju rabe zemljišč in vrednotenju vpliva človekovih dejavnosti na kmetijska zemljišča. Namen projekta je bil pripraviti strokovne podlage za izbor zaraščenih območij, ki jih je smiselno povrniti v kmetijsko rabo. Ugotovili smo, da je zlasti za območja, kjer je heterogenost tal in zemljišč zelo velika, kot je to npr. značilno za Slovenijo in podobna kraška in alpska območja, strokovna presoja na osnovi terenskega ogleda in ugotavljanja različnih pedogeografskih lastnosti zemljišč nujna. Študija je tudi pokazala, da so zemljišča v zaraščanju lahko nosilec pomembnih ekoloških funkcij in lahko predstavljajo fond zemljišč za vzpostavitev naravnih habitatov. Za uspešno in dolgoročno obrambo pred zaraščanjem je potrebno pripraviti celovit načrt razvoja kmetijstva na določenem območju.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija se sooča z resno krizo samooskrbe zaradi slabega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Poleg zaraščanja kmetijskih površin, kjer igrajo glavno vlogo socioekonomski dejavniki, se soočamo tudi s pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč in spreminjanjem le teh v različne naravne habitate, zaradi neustrezne regulative pri vmeščanju objektov v prostor. Rezultati tega projekta kažejo, da imamo med zemljišči v zaraščanju površine, ki imajo pomembne okoljske funkcije, nekatere bi se lahko uporabilo pri vzpostavitvi nadomestnih habitov. Izkazala se je jasna potreba po vzpostavitvi podrobnejših evidenc zemljišč v zaraščanju. Projekt je podal tudi nabor parametrov, ki jih je potrebno upoštevati pri ponovnem vključevanju zemljišč v zaraščanju v kmetijsko rabo in predstavil več možnih konceptov odpravljanja zaraščanja. Učinkovito gospodarjenje z zemljišči v zaraščanju lahko izboljša izrabo obnovljivih virov energije, omogoča ohranjanje biodiverzitete, poveča samooskrbo Slovenije s hrano ter odpira nova delovna mesta, kar vse povečuje konkurenčnost Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
