Projekti / Programi
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T121 |
Tehnološke vede |
Obdelava signalov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
| 1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
04778 |
dr. Žarko Čučej |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
555 |
| 2. |
20862 |
dr. Dušan Gleich |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2013 - 2016 |
284 |
| 3. |
18437 |
Andrej Knuplež |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2016 |
9 |
| 4. |
29814 |
dr. Matej Kseneman |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
45 |
| 5. |
29302 |
dr. Marko Malajner |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
63 |
| 6. |
04799 |
dr. Peter Planinšič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
329 |
| 7. |
27703 |
dr. Andrej Sarjaš |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
116 |
| 8. |
03778 |
dr. Rajko Svečko |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
392 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program bo vodil Dušan Gleich. Dosedanji vodja Žarko Čučej se bo upokojil.
Raziskovani program programske skupine Telematika bo zajemal več raziskovalnih področij. Skupina raziskovalcev bo delovala na področju robustnega in daljinskega vodenja, brez-žičnih senzorskih mrež, industrijskih komunikacij in daljinskega zaznavanja. Raziskave bodo temeljile na moderni digitalni obdelavi signalov.
Na področju robustne teorije, se bomo ukvarjali z razvojem optimalnih robustnih metodologij ter naprednimi zaprto-zančnimi strukturami na osnovi vrednotenja norme H∞, H2. Metode bodo služile, kot orodje za sintezo ali analizo sistema. Poudarek bomo dali na razvoj algoritmov vodenja za sisteme iz industrijskega okolja, avtonomnih robotskih sistemih, itd. Za vodenje sistemov iz industrijskega okolja, se bomo osredotočili na sintezo klasičnih struktur(P,PI,PID, kompenzatorji) z optimizacijo kriterijev robustnosti, kot dodatni performančni kriterij tekom sinteze. Obravnavali bomo namenske strukture regulatorjev, za doseganje optimalnosti, glede na različne postavljene kriterije vodenja; odpravo zunanjih motenj, senzorski šum, nelinearnost senzorjev, optimalno porabo energije, robustno stabilnost pri vhodnih ali izhodnih zakasnitvah sistemov vodenja.
Z razvojem novih standardov za brezžična senzorska omrežja se odpirajo nove možnosti za obdelavo signalov. Raziskali bomo možnosti ocenjevanja pozicije in lastnosti o gibanju senzorskega vozlišča iz sprejetega signala na anteni. Uporabili bomo tehnologije za razprševanje oddajnih snopov in minimizirali efekt večih poti. Raziskali bomo globalno sinhronizacijo za merjenje razdalj med senzorji in razrešili bomo problem skritega senzorja ter minimizirali potrošnjo energije.
Pri daljinskem zaznavanju se bomo osredotočili na obdelavo in generiranje radarskih podatkov. Na tem področju se bodo razvijali novi algoritmi za pridobivanje fizikalnih parametrov iz radarskih slik z umetno odprtino (ang. Synthetic Aperture Radar), kot so vlažnost, dielektrične konstante površja Zemlje, slanost morij, detekcijo objektov, zaznavanje premikov površja, itd. ). Z naprednimi metodami bomo ocenjevali detekcijo sprememb na in pod površjem, klasifikacijo terena, detekcijo biomase gozdov, ocenjevanje hitrosti pretokov rek, itd. Naše obstoječe metode za ocenjevanje fizikalnih parametrov iz podatkov SAR bomo razširili tako, da bodo lahko ocenjevale parametre značilne za interferometrične posnetke.
Pomen za razvoj znanosti
S predlaganimi rešitvami smo predlagali nove metode na področju daljinskega zaznavanja, robustnega vodenja in lokalizacije vozlišč v senzorskih mrežah.. Cilj raziskovalnega programa je razvoj in izvedba novih metod za obdelavo radarskih signalov in vodenje sistemov, ki bodo vodili do pridobitve novih osnovnih in predvsem aplikativnih znanj. Radarske tehnologije so prisotne v mnogih področjih, od industrijskih produktov, kontrola hrane pa vse do medicinskih aplikacij. Rešitve, ki bodo izvedene v sklopu predstavljenega projekta, bodo omogočile nove ekonomične pristope v znanosti, industriji in medicini ter bodo temeljile na napredni tehnologiji obdelave signalov. Opisane metode bodo pripomogle k razvoju novih servisnih produktov in bistveno prispevale k zmanjšanju računskega časa pri obdelavi radarskih signalov. Pridobljeno znanje lahko razširimo na širše področje radarskih tehnologij, in biomedicinskih tehnologij ter drugih tehničnih področij, ki se navezujejo brezkontaktno merjenje fizikalnih veličin. Predlagani koncepti so originalni po svoji izvedbi in praktični zasnovi ter bodo omogočali neposredno uporabo v potencialnih industrijskih in drugih sistemih. Nove metode bodo pripomogle k razvoju novih in inovativnih komponent, ki bodo uporabne na številnih znanstvenih in tehnoloških področjih. Partnerji morajo nameniti posebno pozornost raziskavam, ki vodijo ne samo k ustvarjanju novih, ampak tudi neposredno veljavnih znanstvenih konceptov. Raziskovalci se osredotočajo na sodelovanje med lokalnimi in globalnimi industrijskimi partnerji z namenom zagotavljanja boljšega sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom. Razvoj robustnih metod načrtovanj ter jasno postavljenimi kriteriji in pristopi vrednotenja robustnosti, stabilnosti pomikajo meje uporabnosti teorije na različnih področjih tehničnih znanostih. Prav tako izrazito pospešujejo razvoju numeričnih metod optimizacijskih algoritmov. Metodologijo robustnosti ter še posebej metriko H? ali H2 je možno prenesti na sorodna področja, kot so; procesiranje signalov, obdelava signalov, senzorska tehnika itd.. Prav tako je možno nadalje uporabiti pri analizi ter optimizaciji različnih modelov/procesov iz področja, gradbeništva, strojništva, logistike, medicine kakor tudi ekonomije ( npr. analitični modeli trga itd.) Z vpeljavo analize sistemov z zakasnitvami je zaprto-zančno vodenje mogoče predstaviti na aplikacijah, ki so vodene preko telekomunikacijske omrežja. Z podrobnejšo analizo telekomunikacijska omrežja, ocenjevanje zakasnitev, izguba podatkov (ang. Packet dropping ) itd.. Vse naštete dejavnike je možno vključit v sintezo zaprto-zančnega sistema, kot zakasnitev v povratni ali direktni. Sistematična analiza zaprte zanke ter upoštevanje zakasnitve v zanki, omogoča sintezo naprednih algoritmov, ki bodo omogočali avtonomno vodenje na daljavo bodisi posameznih, kakor tudi gruče porazdeljenih procesov.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta za gospodarstvo in družbo lahko predstavimo iz dveh različnih vidikov. Najprej v smislu lokalnega ekonomskega učinka, kjer bo projekt pripomogel k razvoju nove industrijske panoge, saj bo z nizkocenovnimi komponentami približal tehnologijo industrijskim partnerjem, ki potrebujejo pregledovanje kakovosti objektov. Pričakovano je, da bodo razviti prototipi primerni za nadaljnji razvoj v industrijske produkte- Sodelujoči raziskovalci bomo tako s projektom poleg novih znanj pridobili tudi možnosti za razvoj novih radarskih sistemov. Prenos pridobljenega znanja v praktične aplikacije in sisteme bo nadalje v korist potencialnim industrijskim partnerjem. Pričakujemo ugodne učinke na gospodarsko okolje v Sloveniji. Projektna skupina ima poglobljena znanja in obvladuje radarsko tehnologijo in sisteme vodenja. Ta znanja so ključnega pomena za podporo rastočemu interesu slovenskemu poslovanju in razvoju aplikacij, ki temeljijo na optimizaciji procesov, ki zagotavljajo ekonomsko rast in konkurenčno industrijsko proizvodnjo. Raziskovalni program bo tako zagotovil direktne kot indirektne prednosti mnogim slovenskim podjetjem, ki že uporabljajo ali želijo uporabljati radarske rešitve, brezžične senzorske mreže in sisteme vodenja. Pričakovani so pozitivni učinki na globalnem nivoju. Z razvojem tehnologij, ki zagotavljajo možnosti cenovno učinkovitejše implementacije radarskih sistemov in robustnega vodenja v različnih električnih sistemih (na primer procesna industrija, biomedicina, avtomobilska industrija, itd.). Z uporabo modernih pristopov načrtovanja zaprto-zančnih sistemov je moč doseči kompromis med zmogljivostjo ter varčnostjo v smislu porabe energije in varovanja okolja. Iskanje kompromisa med zmogljivostjo ter varčnostjo je danes v času velikega povpraševanja po vseh vrstah energije in energentov v mnogih primerih poglavitni kriterij sinteze zaprto-zančnega sistema na področju, energetskih, toplotnih sistemih, elektromehanskih pretvornikih, avtomobilski industriji ter masovnih napravah za vsakdanjo rabo (hladilni sistemi, pralni stroji, zabavna elektronika itd.) Prav tako izboljšava vodenje bistveno pripomore v varnosti, zanesljivosti ter uporabnosti sistemov v vsakdanji rabi, kot so; prevozna sredstva, navigacijski sistemi, mobilne naprave, zabavna elektronika itd. Z vključitvijo sistemov z zakasnitvami je pristop pridobil širšo uporab tudi pri sistemih vodenja na daljavo. Pristopi porazdeljenega vodenja, tele operiranja, ter haptičnih sistemov, kateri s porastom novih tehnoloških rešitev na področju telekomunikacij odpira širšo področje rabe tako v industriji, kakor tudi v simulacijskih testnih okoljih (izobraževalna simulacijska okolja, oddaljeni laboratorij ) ter medicini (tele operiranje s haptičnimi sistemi).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
