Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sistemski pristop obravnave stresa

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.09.00  Medicina  Psihiatrija   

Koda Veda Področje
B650  Biomedicinske vede  Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29860  dr. Voyko Kavcic  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2015  159 
2.  12481  dr. Blanka Kores Plesničar  Psihiatrija  Raziskovalec  2013 - 2015  398 
3.  30697  dr. Anja Kovanda  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2014  77 
4.  30987  dr. Nika Lalek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2015  51 
5.  12479  dr. Virginija Novak Grubič  Psihiatrija  Raziskovalec  2013 - 2015  84 
6.  34292  Gregor Ramovš    Tehnični sodelavec  2013 - 2014 
7.  24607  Lili Šincek  Psihiatrija  Tehnični sodelavec  2013 - 2015 
8.  05379  dr. Bojan Zalar  Medicina  Vodja  2013 - 2015  175 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1620  Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana  Ljubljana - Polje  1191004000  3.486 
Povzetek
Osnova sistemskih raziskav stresnega obremenjevanja je t.i. model alostatskega bremena, v katerem skupni imenovalec številnih duševnih, telesnih in psihosomatskih bolezni moderne dobe predstavlja prekomerno stresno obremenjevanje (distres). Pri tem se pojem stres (distres) obravnava v širšem kontekstu, saj zajema vse biološke in psihološke dejavnike, ki posameznika skozi leta vodijo iz zdravega, preko predbolezenskega v bolezensko stanje (končno distresno stanje ali distresna bolezen). V sistemskih raziskavah stresa pri istih preiskovancih proučujejo dominantne kombinacije demografskih, psihosocialnih, psiholoških, genetskih ter številnih fizioloških parametrov, ki predstavljajo najvišjo stopnjo tveganja za razvoj posamezne distresne bolezni. Druge sorodne študije se osredotočajo na iskanje za posamezno bolezen značilnih vzorcev patofiziološkega stresnega dogajanja na duševnem in/ali telesnem nivoju - ocenjujejo psihopatologijo ter nevroendokrinološki, psihofiziološki, imunološki, biokemični ali hematološki stresni odziv pri bolnikih z znano distresno boleznijo. Širši pomen obeh pristopov je iskanje za posamezno bolezen značilnih vzorcev stresnega odziva, katerih poznavanje bi omogočilo pomembno izboljšanje obvladovanja teh bolezni. Vendar so te raziskave omejene na eno samo distresno bolezen, v proučevanju stresnega odziva večinoma zajemajo le nekaj bioloških parametrov in ne vključujejo celostne ocene psihološke slike preiskovancev. Primerjalnih integrativnih študij, ki bi zajele skupino zdravih in skupine bolnikov z dominantno duševno, telesno in psihosomatsko boleznijo in s tem osvetlile širšo sliko stresnega dogajanja, zaenkrat še ni. Cilj raziskovalnega programa je s sistemskim pristopom poiskati in medsebojno primerjati vzorce celostne psihološke, psihosocialne in socioekonomske slike ter psihofizioloških, nevroendokrinoloških, imunoloških in genetskih ekspresijskih determninant stresnega odziva pri zdravih preiskovancih in preiskovancih z enim od treh končnih distresnih stanj - dominantno duševnim (depresivna motnja), dominantno telesnim (karcinom dojke) in dominantno psihosomatskim (bronhialna astma). Program bo razširjen z ugotavljanjem genetske predispozicije na primeru duševnih distresnih bolezni. V ta namen bodo uporabljene metode eksomske genetske analize in retrospektivna študija na arhivskem zdravstvenem gradivu, v kateri bomo iskali sorodstvene povezave med bolnikom in njegovimi duševno obolelimi družinskimi člani. V statistični obdelavi bodo glede na vrsto podatkov in namen analize uporabljeni podatkovno rudarjenje, faktorska analiza, analize variance, regresijske analize in neparametrične statistične metode (Hi kvadrat, frekvenčne distribucije, Kruskall Wallisov test). S programom bo pridobljeno pomembno novo znanje na področju stresne tematike, ki bo skupaj z ugotovitvami sorodnih študij omogočilo razvoj učinkovitejših preventivnih in kurativnih strategij obvladovanja distresnih bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Osvetlili smo vlogo genetske predispozicije na primeru duševnih distresnih bolezni. S programom je pridobljeno novo znanje, ki bo skupaj z ugotovitvami sorodnih študij omogočilo zasnovo za oblikovanje učinkovitejših preventivnih in terapevtskih strategij za soočanje s kroničnim stresom.
Pomen za razvoj Slovenije
Genetsko ozadje pri duševnih motnjah je bilo v Sloveniji aktivirano že leta 2000, v 16 letnem obdobju sta bila izpeljana dva raziskovalna projekta, eden je še v izvajanju in opravljenih je bilo več analiz v okviru tega raziskovalnega programa. Pri veliki večini duševnih bolezni ni možna enostavna razlaga njihovega primarnega izvora bodisi v duševnem bodisi v telesnem, pač pa, da njuna neločljiva povezanost obstoja skozi celoten kontinuum procesa alostatskega obremenjevanja. Velik pomen pri osvetljevanju tega vprašanja pridobivajo genetske raziskave stresne diateze in genetske predispozicije za določeno vrsto bolezni, pri čemer igrajo poleg nukleotidnih polimorfizmov pomembno vlogo tudi epigenetske spremembe in za mnogo bolezni že znane skupine tarčnih genov. Iščejo se tudi za posamezne družine s specifično obolevnostjo značilne genske mutacije oz. variabilnosti genskih zapisov, ki jih ugotavljajo s pomočjo eksomskih analiz. Čeprav genetske raziskave v razvoju mnogih bolezni potrjujejo velik pomen dedne predispozicije in s tem močne biološke podlage, istočasno s svoiimi epienetskimi študijami osvetljujejo tudi nekatere pomembne molekularne mehanizme vplivov okolja, med katerimi so danes že dokazani tudi duševni vplivi (npr. vpliv vzgoje in mentalnih izkušenj v razvojnem obdobju). Tovrstno raziskovalno delo je bilo prvič izvedeno v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno