Projekti / Programi
Sistemski pristop obravnave stresa
01. januar 2013
- 31. december 2015
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B650 |
Biomedicinske vede |
Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Osnova sistemskih raziskav stresnega obremenjevanja je t.i. model alostatskega bremena, v katerem skupni imenovalec številnih duševnih, telesnih in psihosomatskih bolezni moderne dobe predstavlja prekomerno stresno obremenjevanje (distres). Pri tem se pojem stres (distres) obravnava v širšem kontekstu, saj zajema vse biološke in psihološke dejavnike, ki posameznika skozi leta vodijo iz zdravega, preko predbolezenskega v bolezensko stanje (končno distresno stanje ali distresna bolezen). V sistemskih raziskavah stresa pri istih preiskovancih proučujejo dominantne kombinacije demografskih, psihosocialnih, psiholoških, genetskih ter številnih fizioloških parametrov, ki predstavljajo najvišjo stopnjo tveganja za razvoj posamezne distresne bolezni. Druge sorodne študije se osredotočajo na iskanje za posamezno bolezen značilnih vzorcev patofiziološkega stresnega dogajanja na duševnem in/ali telesnem nivoju - ocenjujejo psihopatologijo ter nevroendokrinološki, psihofiziološki, imunološki, biokemični ali hematološki stresni odziv pri bolnikih z znano distresno boleznijo. Širši pomen obeh pristopov je iskanje za posamezno bolezen značilnih vzorcev stresnega odziva, katerih poznavanje bi omogočilo pomembno izboljšanje obvladovanja teh bolezni. Vendar so te raziskave omejene na eno samo distresno bolezen, v proučevanju stresnega odziva večinoma zajemajo le nekaj bioloških parametrov in ne vključujejo celostne ocene psihološke slike preiskovancev. Primerjalnih integrativnih študij, ki bi zajele skupino zdravih in skupine bolnikov z dominantno duševno, telesno in psihosomatsko boleznijo in s tem osvetlile širšo sliko stresnega dogajanja, zaenkrat še ni.
Cilj raziskovalnega programa je s sistemskim pristopom poiskati in medsebojno primerjati vzorce celostne psihološke, psihosocialne in socioekonomske slike ter psihofizioloških, nevroendokrinoloških, imunoloških in genetskih ekspresijskih determninant stresnega odziva pri zdravih preiskovancih in preiskovancih z enim od treh končnih distresnih stanj - dominantno duševnim (depresivna motnja), dominantno telesnim (karcinom dojke) in dominantno psihosomatskim (bronhialna astma). Program bo razširjen z ugotavljanjem genetske predispozicije na primeru duševnih distresnih bolezni. V ta namen bodo uporabljene metode eksomske genetske analize in retrospektivna študija na arhivskem zdravstvenem gradivu, v kateri bomo iskali sorodstvene povezave med bolnikom in njegovimi duševno obolelimi družinskimi člani. V statistični obdelavi bodo glede na vrsto podatkov in namen analize uporabljeni podatkovno rudarjenje, faktorska analiza, analize variance, regresijske analize in neparametrične statistične metode (Hi kvadrat, frekvenčne distribucije, Kruskall Wallisov test).
S programom bo pridobljeno pomembno novo znanje na področju stresne tematike, ki bo skupaj z ugotovitvami sorodnih študij omogočilo razvoj učinkovitejših preventivnih in kurativnih strategij obvladovanja distresnih bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Osvetlili smo vlogo genetske predispozicije na primeru duševnih distresnih bolezni. S programom je pridobljeno novo znanje, ki bo skupaj z ugotovitvami sorodnih študij omogočilo zasnovo za oblikovanje učinkovitejših preventivnih in terapevtskih strategij za soočanje s kroničnim stresom.
Pomen za razvoj Slovenije
Genetsko ozadje pri duševnih motnjah je bilo v Sloveniji aktivirano že leta 2000, v 16 letnem obdobju sta bila izpeljana dva raziskovalna projekta, eden je še v izvajanju in opravljenih je bilo več analiz v okviru tega raziskovalnega programa. Pri veliki večini duševnih bolezni ni možna enostavna razlaga njihovega primarnega izvora bodisi v duševnem bodisi v telesnem, pač pa, da njuna neločljiva povezanost obstoja skozi celoten kontinuum procesa alostatskega obremenjevanja. Velik pomen pri osvetljevanju tega vprašanja pridobivajo genetske raziskave stresne diateze in genetske predispozicije za določeno vrsto bolezni, pri čemer igrajo poleg nukleotidnih polimorfizmov pomembno vlogo tudi epigenetske spremembe in za mnogo bolezni že znane skupine tarčnih genov. Iščejo se tudi za posamezne družine s specifično obolevnostjo značilne genske mutacije oz. variabilnosti genskih zapisov, ki jih ugotavljajo s pomočjo eksomskih analiz. Čeprav genetske raziskave v razvoju mnogih bolezni potrjujejo velik pomen dedne predispozicije in s tem močne biološke podlage, istočasno s svoiimi epienetskimi študijami osvetljujejo tudi nekatere pomembne molekularne mehanizme vplivov okolja, med katerimi so danes že dokazani tudi duševni vplivi (npr. vpliv vzgoje in mentalnih izkušenj v razvojnem obdobju). Tovrstno raziskovalno delo je bilo prvič izvedeno v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
