Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč (Raziskave materialne kulture na Slovenskem)

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H230  Humanistične vede  Novejša zgodovina (približno do leta 1800) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13397  dr. Franja Dular  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2017  218 
2.  31966  dr. Tina Istinič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2013 - 2014  17 
3.  03433  dr. Mateja Kos Zabel  Zgodovinopisje  Vodja  2013 - 2017  471 
4.  30278  dr. Tomaž Lazar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2017  289 
5.  10141  dr. Maja Lozar Štamcar  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2013 - 2017  275 
6.  19065  dr. Katja Mahnič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2017  236 
7.  20080  dr. Alenka Miškec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2017  199 
8.  10677  dr. Marijan Nečemer  Kemija  Raziskovalec  2013 - 2017  349 
9.  50426  Gašper Oitzl  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2017  62 
10.  36391  dr. Saša Rudolf  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2013 - 2017  34 
11.  17606  dr. Andrej Šemrov  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2017  150 
12.  35594  dr. Zora Žbontar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2017  77 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  89.989 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.062 
3.  0613  NARODNI MUZEJ SLOVENIJE  Ljubljana  5055482000  2.648 
Povzetek
Naše raziskave, ki potekajo že od leta 1984, imajo nalogo, interpretirati svet predmetov od časov, ko je postajal slovenski, do sedanjosti. Zato želimo nadaljevati odkrivanje mehanizmov, zaradi katerih je v njem nastal prav tak svet predmetov, kot je. Že dosedanje preučevanje tega problema je navrglo dragocena znanja in spoznanja, pokazalo pa se je tudi, kako pomemben segment zgodovinopisja je materialna kultura. Smo edina raziskovalna skupina, ki se ukvarja s to problematiko (z izjemo arheologije). To nam med drugim omogoča gradivo iz obsežnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, ki nam je na razpolago.   V predloženem programu smo si kot temo našega raziskovanja začrtali mesto. Želimo raziskati različne aspekte mest, mesto kot vojaško, kulturno, finančno in obrtno središče in mesto kot prostor komunikacije. Raziskave bodo zajemale konkretna slovenska mesta. Postavili smo si specifične cilje za vsako področje raziskovanja in jih navajamo v nadaljevanju.    Pri svojem delu bomo uporabili metode humanističnih znanosti (zgodovine, numizmatike, umetnostne zgodovine) in naravoslovne metode, predvsem nedestruktivne spektroskopske meritve. Z raziskavami pisnih in vizualnih virov, s primerjavami in ekspertnimi metodami za atribuiranje predmetov ter z statistično obdelanimi rezultati naravoslovnih analiz bomo pokazali, če navedemo samo nekatere segmente kakšna je bila obrambna moč mest, tehnologijo izdelave orožja in trgovino z njim, kakšna so bila meščanska bivališča, katere statusne simbole so uporabljali in zakaj, katere, kolikšne in kako pomembne so bile zasebne meščanske zbirke knjig, kako je bilo z avtorskimi honorarji in vlogo tiskark, kakšne vrste komunikacije so potekale v mestu in primerjali denarni obtok v mestih in na deželi ter pomen denarja.   Rezultate raziskovalnega dela bomo vključili v visokošolsko izobraževanje na dveh univerzah (v Ljubljani in Mariboru), kjer predavajo tri raziskovalke. Vpeli jih bomo v programe za uporabnike Narodnega muzeja Slovenije, od razstav do pedagoških programov, in v programe za druge, tudi neproračunske uporabnike. Predstavili jih bomo na mednarodnih konferencah in v znanstvenih publikacijah, prevedenih v svetovni jezik.   Programsko skupino sestavljajo renomirani raziskovalci. Med njimi je tudi nekaj mladih, ki so se že uveljavili kot uspešni znanstveniki. Vodja skupine iz Narodnega muzeja Slovenije je dolgoletna raziskovalka, ki je sodelovala pri ali vodila 10 raziskovalnih projektov (od tega so 3 mednarodni) in pri dveh raziskovalnih programih. Ima obširno bibliografijo (vir:COBISS) in 48 čistih citatov v WoS. Je tudi docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Pomen za razvoj znanosti
Glede na sorazmerni zaostanek naše stroke v primerjavi s tujino ostajajo raziskave mestnih naselbin, njihovega vsakdanjega življenja in materialne kulture velik deziderat v slovenskem zgodovinopisju. Takšno stanje lahko presežemo le z interdisciplinarnim delom. Namenski raziskovalni program torej lahko odpravi problematično belo liso slovenske zgodovine. Slovenska premična kulturna dediščina je sestavni del evropske in svetovne. Naše objave, od znanstvenih monografij do razstavnih katalogov so vedno prevedene v angleščino in tako pomagajo vzpostavljati interakcije med domačimi in tujimi dognanji. Z interdisciplinarnim povezovanjem z naravoslovnimi znanostmi smo pri raziskovanju materialne kulture v Sloveniji odprli povsem novo področje (pred nami so se s takšnimi raziskavami ukvarjali le arheologi) in poželi precej zanimanja tudi v mednarodnih znanstvenih krogih. Priznanje, ki se kaže v uporabi naših rezultatov in posredno v citiranosti, je gotovo pomembno za razvoj znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Na področju gospodarstva bo izvedba raziskovalnega programa vplivala predvsem na turistično ponudbo, npr. z vključevanjem izsledkov raziskav v stalne in občasne razstave ter v spremljevalne publikacije ob razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, na Blejskem gradu in na gradu Snežnik. Turistično ponudbo bodo obogatila vodstva in ogledi, razvoj novih turističnih destinacij, izdelava spominkov, vezanih na materialno kulturno dediščino ipd. Rezultati bodo vključeni tudi v drugo gradivo, namenjeno najširši javnosti (s področja izpopolnjevanja znanja in zabave – npr. filmi, interaktivne prezentacije, 3D rekonstrukcije ipd.). Najosnovnejši medij posredovanja rezultatov je muzejska razstava, ki je kot taka vedno namenjena uporabnikom. Menimo, da bo pomen raziskav na ekonomski razvoj (s stališča turizma) precejšen.      Naslednje pomembno področje, na katerega posega naše raziskovalno delo, je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Za to je izjemno pomembno konserviranje in restavriranje gradiva. Pri načrtovanju in izvajanju so bistveni raziskovalni in analitski postopki, ki jih bomo izvajali v okviru raziskovalnega programa.   Za narodno zavest in kulturni razvoj Slovenije je pomembno poznavanje preteklosti območja, na katerem živimo, vključevanje tega poznavanja v najširšo zavest njenih prebivalcev, za razvijanje lokalne identitete posameznih slovenskih mest in sorodnih procesov. Izvajanje predlaganega raziskovalnega programa bo prispevalo k krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja. Z objavljanjem izsledkov raziskav v svetovnih jezikih, v mednarodno uveljavljenih revijah in monografijah, s kvalitetnimi nastopi na mednarodnih konferencah ter s sodelovanjem pri mednarodnih projektih bo izvajanje raziskovalnega programa prispevalo k promociji Slovenije na področju znanosti.   Vsebine raziskovalnega programa so in bodo vključene v visokošolsko izobraževanje, v poučevanje treh predmetov na dveh slovenskih univerzah (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), s čimer pomembno vplivajo na razvoj mladih strokovnjakov in vzgojo kadrov. V ta pomemben sklop sodijo tudi mentorstva na 1., 2. in 3. stopnji študija, ki jih izvajamo sodelavci raziskovalne skupine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno