Projekti / Programi
Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč (Raziskave materialne kulture na Slovenskem)
01. januar 2013
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H230 |
Humanistične vede |
Novejša zgodovina (približno do leta 1800) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
Naše raziskave, ki potekajo že od leta 1984, imajo nalogo, interpretirati svet predmetov od časov, ko je postajal slovenski, do sedanjosti. Zato želimo nadaljevati odkrivanje mehanizmov, zaradi katerih je v njem nastal prav tak svet predmetov, kot je. Že dosedanje preučevanje tega problema je navrglo dragocena znanja in spoznanja, pokazalo pa se je tudi, kako pomemben segment zgodovinopisja je materialna kultura.
Smo edina raziskovalna skupina, ki se ukvarja s to problematiko (z izjemo arheologije). To nam med drugim omogoča gradivo iz obsežnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, ki nam je na razpolago.
V predloženem programu smo si kot temo našega raziskovanja začrtali mesto. Želimo raziskati različne aspekte mest, mesto kot vojaško, kulturno, finančno in obrtno središče in mesto kot prostor komunikacije. Raziskave bodo zajemale konkretna slovenska mesta. Postavili smo si specifične cilje za vsako področje raziskovanja in jih navajamo v nadaljevanju.
Pri svojem delu bomo uporabili metode humanističnih znanosti (zgodovine, numizmatike, umetnostne zgodovine) in naravoslovne metode, predvsem nedestruktivne spektroskopske meritve. Z raziskavami pisnih in vizualnih virov, s primerjavami in ekspertnimi metodami za atribuiranje predmetov ter z statistično obdelanimi rezultati naravoslovnih analiz bomo pokazali, če navedemo samo nekatere segmente kakšna je bila obrambna moč mest, tehnologijo izdelave orožja in trgovino z njim, kakšna so bila meščanska bivališča, katere statusne simbole so uporabljali in zakaj, katere, kolikšne in kako pomembne so bile zasebne meščanske zbirke knjig, kako je bilo z avtorskimi honorarji in vlogo tiskark, kakšne vrste komunikacije so potekale v mestu in primerjali denarni obtok v mestih in na deželi ter pomen denarja.
Rezultate raziskovalnega dela bomo vključili v visokošolsko izobraževanje na dveh univerzah (v Ljubljani in Mariboru), kjer predavajo tri raziskovalke. Vpeli jih bomo v programe za uporabnike Narodnega muzeja Slovenije, od razstav do pedagoških programov, in v programe za druge, tudi neproračunske uporabnike. Predstavili jih bomo na mednarodnih konferencah in v znanstvenih publikacijah, prevedenih v svetovni jezik.
Programsko skupino sestavljajo renomirani raziskovalci. Med njimi je tudi nekaj mladih, ki so se že uveljavili kot uspešni znanstveniki. Vodja skupine iz Narodnega muzeja Slovenije je dolgoletna raziskovalka, ki je sodelovala pri ali vodila 10 raziskovalnih projektov (od tega so 3 mednarodni) in pri dveh raziskovalnih programih. Ima obširno bibliografijo (vir:COBISS) in 48 čistih citatov v WoS. Je tudi docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Pomen za razvoj znanosti
Glede na sorazmerni zaostanek naše stroke v primerjavi s tujino ostajajo raziskave mestnih naselbin, njihovega vsakdanjega življenja in materialne kulture velik deziderat v slovenskem zgodovinopisju. Takšno stanje lahko presežemo le z interdisciplinarnim delom. Namenski raziskovalni program torej lahko odpravi problematično belo liso slovenske zgodovine.
Slovenska premična kulturna dediščina je sestavni del evropske in svetovne. Naše objave, od znanstvenih monografij do razstavnih katalogov so vedno prevedene v angleščino in tako pomagajo vzpostavljati interakcije med domačimi in tujimi dognanji.
Z interdisciplinarnim povezovanjem z naravoslovnimi znanostmi smo pri raziskovanju materialne kulture v Sloveniji odprli povsem novo področje (pred nami so se s takšnimi raziskavami ukvarjali le arheologi) in poželi precej zanimanja tudi v mednarodnih znanstvenih krogih. Priznanje, ki se kaže v uporabi naših rezultatov in posredno v citiranosti, je gotovo pomembno za razvoj znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Na področju gospodarstva bo izvedba raziskovalnega programa vplivala predvsem na turistično ponudbo, npr. z vključevanjem izsledkov raziskav v stalne in občasne razstave ter v spremljevalne publikacije ob razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, na Blejskem gradu in na gradu Snežnik. Turistično ponudbo bodo obogatila vodstva in ogledi, razvoj novih turističnih destinacij, izdelava spominkov, vezanih na materialno kulturno dediščino ipd. Rezultati bodo vključeni tudi v drugo gradivo, namenjeno najširši javnosti (s področja izpopolnjevanja znanja in zabave – npr. filmi, interaktivne prezentacije, 3D rekonstrukcije ipd.). Najosnovnejši medij posredovanja rezultatov je muzejska razstava, ki je kot taka vedno namenjena uporabnikom.
Menimo, da bo pomen raziskav na ekonomski razvoj (s stališča turizma) precejšen.
Naslednje pomembno področje, na katerega posega naše raziskovalno delo, je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Za to je izjemno pomembno konserviranje in restavriranje gradiva. Pri načrtovanju in izvajanju so bistveni raziskovalni in analitski postopki, ki jih bomo izvajali v okviru raziskovalnega programa.
Za narodno zavest in kulturni razvoj Slovenije je pomembno poznavanje preteklosti območja, na katerem živimo, vključevanje tega poznavanja v najširšo zavest njenih prebivalcev, za razvijanje lokalne identitete posameznih slovenskih mest in sorodnih procesov. Izvajanje predlaganega raziskovalnega programa bo prispevalo k krepitvi družbene zavesti o odličnosti naše premične kulturne dediščine in o nujnosti njenega ohranjanja.
Z objavljanjem izsledkov raziskav v svetovnih jezikih, v mednarodno uveljavljenih revijah in monografijah, s kvalitetnimi nastopi na mednarodnih konferencah ter s sodelovanjem pri mednarodnih projektih bo izvajanje raziskovalnega programa prispevalo k promociji Slovenije na področju znanosti.
Vsebine raziskovalnega programa so in bodo vključene v visokošolsko izobraževanje, v poučevanje treh predmetov na dveh slovenskih univerzah (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), s čimer pomembno vplivajo na razvoj mladih strokovnjakov in vzgojo kadrov. V ta pomemben sklop sodijo tudi mentorstva na 1., 2. in 3. stopnji študija, ki jih izvajamo sodelavci raziskovalne skupine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
