Projekti / Programi
Omrežja sodelovanj v slovenski znanosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
znanstveno sodelovanje, raziskovalna politika, znanstvena produktivnost, znanstveno so-avtorsko omrežje, razvoj omrežij, bibliomerika, R&D indikatorji, COBISS
Raziskovalci (14)
Organizacije (3)
Povzetek
IZHODIŠČA: Sodobna znanost se sočasno razvija v smeri vse večje diferenciacije znanstvenega vedenja in medsebojnega sodelovanja raziskovalcev. Učinki diferenciacije so usmerjeni v povečevanje kognitivne in socialne distance med specialisti znotraj disciplin in med disciplinami. Znanstveno sodelovanje, na drugi strani, zmanjšuje distanco skozi povezovanje raziskovalcev v bolj ali manj trajna disciplinarna, pa tudi inter- ali trans-disciplinarna znanstvena omrežja. Znanstveno sodelovanja danes predstavlja ključni dejavnik integracije znanstvenih potencialov in hitre rasti znanstvenega vedenja.
OPREDELITEV PROBLEMA: Znanstveno sodelovanje je v mednarodnem prostoru deležno velike pozornosti. Raziskovalna skupina je v prejšnjih letih na tem področju v Sloveniji opravila pionirsko delo. Rezultati dosedanjih študij opozarjajo na specifiko slovenskega raziskovalnega prostora, ki ga opredeljujejo naslednji elementi: prvič, slovenska raziskovalna skupnost je majhna, s tendenco zapiranja v klikaste omrežne strukture; drugič, trendi specializacije so vse bolj prisotni tudi v slovenskem prostoru, kar prinaša nove izzive za integracijo znanstvenih spoznanj; in tretjič, raziskovalna politika je z različnimi ukrepi aktivno naravnana v spodbujanje sodelovanja.
CILJI RAZISKAVE: Cilj preučevanja v predlaganem projektu je odkriti dinamiko razvoja znanosti v Sloveniji glede na procese specializacije in integracije raziskovalnih potencialov. Pri tem se bomo osredotočili na tri problemske sklope:
analizo značilnosti disciplinarnih znanstvenih omrežij, ki se izražajo skozi so-avtorske objave, njihovo spreminjanje skozi čas, ter posledice oblikovanja publicističnih omrežij na razvojne modele znanosti, produktivnost znanstvenikov znotraj disciplin in verjetnost oblikovanja novih in inovativnih raziskovalnih »niš« v obstoječi konfiguraciji znanstvenih disciplin;
analizo stilov sodelovanja med specialisti znotraj izbranih znanstvenih pod-disciplin skozi avtorske publikacije, ki omogočajo bolj zanesljive ocene o različnih tipih »kognitivnih« migracij v sodobni znanosti;
vprašanje institucionalnih in osebnih dejavnikov, ki v sodobnih pogojih raziskovalnega dela in visoke stopnje specializacije spodbujajo oblikovanje odprtih omrežij preko meja pod-disciplin in disciplin.
METODE DELA: V predlaganem projektu bomo preučevali omrežja sodelovanja med slovenskimi raziskovalci v obdobju 1986-2011. Sodelovanje je operacionalizirano na podlagi so-avtorskih publikacij, pri čemer bo predmet obravnave popolno omrežje, ki vključuje raziskovalce iz vseh znanstvenih ved. Analiza »kognitivnih« migracij bo temeljila na vsebinski analizi člankov, raziskava dejavnikov znanstvenega sodelovanja pa na zbiranju podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika. Medtem, ko analiza omrežnih struktur vključuje vse znanstvene discipline, sta preostala dva raziskovalna sklopa omejena na preučevanje raziskovalcev iz izbranih disciplin: ekonomija (družbene vede), zgodovinopisje (humanistične vede), materiali (tehnične vede), nevrologija (medicinske vede) in rastlinska pridelava in predelava (biotehnične vede).
RELEVANTNOST IN VPLIV: Gre za inovativno interdisciplinarno raziskavo. Rezultati raziskave bodo pomembno prispevali k razumevanju produkcije znanstvenega vedenja v sodobnem sistemu znanosti. Poleg prispevka k temeljni znanosti gre tudi za aplikativno vrednost: rezultati bodo lahko predstavljali temelj za oblikovanje raziskovalnih politik v Sloveniji.
ORGANIZIRANOST IN IZVEDLJIVOST PROJEKTA: Raziskavo izvaja interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki vključuje mednarodno priznane raziskovalce s področij sociologije znanosti, statistike, analize socialnih omrežij in socialnega kapitala. Projektne naloge so ustrezno razdeljene v tri sklope, z jasnimi cilji in metodami dela. Uspešnost dosedanjega dela raziskovalne skupine zagotavlja izvedljivost predlaganih nalog v predvidenem času trajanja projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskovanje prispeva k razvoju konceptov in metodologij za študij sodelovanja raziskovalcev v majhni znanstveni skupnosti. Analize so-avtorskih omrežij poglabljajo razumevanje splošnih razvojnih zakonitosti znanosti (npr. trendi sodelovanja znanstvenikov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih) ali pa lahko predstavljajo podporo strokovnim odločitvam znanstvene politike (npr. vpliv so-avtorskih omrežij na znanstveno produktivnost in znanstveni odličnost). Rezultati naših raziskovanj so uporabni na obeh področjih. Na temelju razvijanja in uporabe kompleksnih bibliometričnih metod in metod za analizo socialnih omrežij smo pomembno prispevali k razvoju teorije in metodologije socialnih znanstvenih omrežij in sociologiji znanosti. Ravno tako so na osnovi sodelovanja raziskovalcev različnih disciplinarnih področij (družboslovna metodologija, sociologija znanosti, analiza socialnih omrežij) rezultati raziskovanja na projektu prispevali k novim znanjem o socioloških in spoznavnih dejavnikih oblikovanja različnih tipov sodelovanj v znanosti. Naše analize so pokazale, da je za majhno znanstveno skupnost kot je skupnost raziskovalcev v Sloveniji je izredno pomembna internacionalizacija. V tem okviru je zelo pomembna izgradnja ustreznega sistema znanstvene evalvacije, ki vse (disciplinarne, sektorske) segmente slovenske znanosti spodbuja k njeni internacionalizaciji. Zahteve iz posameznih institucionalnih okolij po zmanjševanju vloge mednarodnega sodelovanja, predvsem v smislu poudarjanja nacionalnih specifik posameznih znanstvenih disciplin in poudarjanja njihovega pomena za lokalno okolje, prej škoduje kot koristi razvoju slovenske znanosti. Tudi v okviru naših kvalitativnih in kvantitativnih analiz (poglobljeni intervjuji, ankete na izbranih skupinah raziskovalcev, itd.), smo prišli do zaključka, da sistem kolegialne kontrole v slovenski skupnosti kot majhni znanstveni skupnosti, kjer včasih na enem področju število aktivnih znanstvenikov lahko naštejemo na prste ene roke, še vedno izkazuje močno deficitarnost. Zato je vsako prizadevanje za uveljavljanje »nacionalne« specifičnosti posameznih disciplin, in s tem njihove izolacije v odnosu do mednarodne znanstvene skupnosti, tudi v škodo mednarodni uveljavitvi Slovenije kot kulturno specifične entitete, torej prav tistemu, o čemer naj bi bila utemeljena mednarodna neprimerljivost. Z našimi analizami so-avtorskih omrežij smo prispevali k širšemu razumevanju delovanja sistema ex ante evalvacij v znanosti, ki mora najti ustrezno ravnovesje med kvalitativnimi eskpertnimi in kvantitativnimi bibliometričnimi ocenjevanji rezultatov dela znanstvenikov iz vseh disciplinarnih področij znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Naše raziskovanje, ki se je ukvarjalo z znanstvenim sodelovanjem v širšem in so-avtorskimi publikacijami v ožjem pomenu besede, se nanaša na izredno pomembno vprašanje organizacije raziskovalno-razvojne politike in njene strategije. Rezultati našega teoretskega in empiričnega raziskovanja so razkrili različne tipe socialnih znanstvenih omrežij, izraženih preko so-avtorskih publikacij, ki se pojavljajo v celotnem spektru znanstvenih disciplin v Sloveniji. Ta znanstvena omrežja imajo velik vpliv na “profil” znanstvene skupnosti v tako majhni državi kot je Slovenija, t.j. na znanstveno produktivnost, znanstveno odličnost itd. Pričakovati je, da bo raziskovalno-razvojna politika spodbujala razvoj takšnega znanstvenega evalvacijskega sistema, ki bo usmerjal raziskovalce v znanstveno odličnost, mednarodno sodelovanje, izpolnjevanje družbenih in ekonomskih ciljev. Okoliščine, ki so povezane uporabo različnih instrumentov znanstvene evalvacije, so posebej v majhnih znanstvenih skupnostih (primer Slovenije) kompleksne. Pri vseh akterjih, ki so vključeni v te evalvacijske procese, se vseskozi pojavljajo dvomi glede objektivnosti, transparentnosti itd. Iz tega zornega kota je za oblikovanje ustrezne raziskovalno-razvojne politike ključnega pomena, da se med drugim opre tudi na zanesljive in veljavne pojasnitve in merjenja o so-avtorskih omrežjih v različnih segmentih znanosti (znotraj znanstvenih discipline, med znanstvenimi disciplinami, med akademsko in podjetniško znanostjo itd.). Zanesljive in veljavne pojasnitve in merjenja so-avtorskih omrežjih so še zlasti pomembne v luči današnjih splošnih trendov, ki jim lahko sledimo na področju evalvacije raziskovanja in razvoja. Že kmalu pričakujemo, da se bodo, predvsem zaradi zelo velikega porasta števila so-avtorstev na en članek v znanstvenih revijah (tudi družboslovnih in humanističnih), pojavile zahteve po uvajanju povsem novih merskih instrumentov v postopkih ex ante znanstvenih evalvacij. Zato bodo vse že opravljene analize so-avtorskih omrežij lahko služile kot ustrezna strokovna osnova za sprejemanje odločitev glede uvajanja bolj naprednih kazalcev merjenja znanstvene odličnosti in znanstvene produktivnosti. Nenazadnje analiza so-avtorskih omrežjih predstavljajo že danes izredno relevanten posredni kazalec za merjenje odličnosti v znanosti. Tudi v primeru Slovenije se je namreč pokazalo, da so-avtorstva prispevajo k dvigu objav v najbolj prestižnih mednarodnih znanstvenih revijah, k zelo velikem povečanju citiranosti znanstvenih del itd. V okviru naših longitudinalnih analiz so-avtorskih omrežij smo povezavo med znanstvenimi omrežji in znanstveno odličnostjo v celoti dokazali.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
