Projekti / Programi
Metodologija družboslovnega raziskovanja v kontekstu e-družboslovja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Metodologija družboslovnega raziskovanja, internetno raziskovanje, spletne ankete, kvalitativno spletno raziskovanje, spletno sodelovanje.
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Z razvojem interneta je interakcija med družbo in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) dobila nove razsežnosti, obravnavane z različnimi pristopi, vključujoč družboslovno informatiko, študije o informacijski družbi, študije o znanosti, tehnologiji in družbi ter študije o kibernetski infrastrukturi. Projekt izhaja iz pristopa e-družboslovja in obravnava vlogo digitalnega komuniciranja, sodelovanja in računalniških orodij/metod v družboslovnem raziskovanju, pri katerem IKT zagotavljajo integracijo vseh faz raziskovalnega procesa za optimizacijo resursov, časa in kakovosti.
Projekt bo proučeval stanje, ovire in možnosti uporabe IKT v družboslovnem raziskovalnem procesu s poudarkom na vidiku družboslovne metodologije, predvsem empiričnih anketnih raziskav. Analizirane bodo ključne težave na tem področju. Na primer, večina vprašalnikov se danes še vedno razvija v urejevalnikih besedil in izmenjuje preko e-pošte, ločeno od orodij za izdelavo spletnih anket (ki nastopajo šele po razvoju vprašalnika) in storitev za spletno sodelovanje. Čeprav je na prvi pogled to tehnični problem nerazvitosti programske opreme, osrednja hipoteza projekta postavlja kot osnovno težavo pomanjkljivo teoretsko poznavanje teh procesov. V okviru e-družboslovja je treba razviti konceptualna izhodišča za celosten vpogled v prepletanje družbenih in tehnoloških vidikov vključevanja IKT v družboslovno (empirično) raziskovanje.
Projekt bo zagotavljal nova znanja z naslednjimi aktivnostmi:
1. Analizo uporabe IKT in spletnega sodelovanja v empiričnem družboslovju.
2. Izvedeni bodo kvalitativni intervjuji in anketa med družboslovnimi raziskovalci v Sloveniji in svetu.
3. Študiji primera mednarodnih anket (projekt 7EU-VET in Evropska družboslovna raziskava – ESS).
4. Identifikacijo konceptualnih omejitev in težav z uporabnostjo orodij za podporo raziskovalnemu procesu in spletnemu sodelovanju.
5. Razvojem konceptualnih rešitev za empirično družboslovno raziskovanje v okviru e-družboslovja.
V okviru projekta bomo implementirali rezultate v prototip platforme za:
1. podporo celotnega poteka (kombiniranih načinov) anketnega raziskovanja: od konceptualizacije, razvoja vprašalnika, testiranja do zbiranja, urejanja in analize podatkov; in
2. integracijo kvalitativnih pristopov (mešane metode).
Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno prepoznanega interdisciplinarnega raziskovalnega dela vodje projekta na širokih področjih (a) družboslovne informatike, (b) družboslovne metodologije in statistike, vključno s statistiko znanosti in tehnologije, (c) kombiniranih načinov anketiranja in (d) integracije kvantitativnih in kvalitativnih metod, ter izkušenj (e) z velikimi mednarodnimi projekti (vključno z 7EU-VET in ESS) in (f) razvojem spletnih storitev (sistem za upravljanje vsebin SISPLET in orodje za spletno anketiranje 1KA).
Projektna skupina bo poleg raziskovalcev s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani vključevala raziskovalce Oddelka za tehnologije znanja, Institut Jožef Stefan, ene vodilnih skupin na področju umetne inteligence, strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja v svetu, ter sodelavce z Inštituta za informatiko, Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, strokovnjake za semantični splet in spletno sodelovanje.
Projekt bo pričakovano omogočil globalni preboj integracije IKT v procese družboslovnega raziskovanja.
Rezultati bodo omogočili tudi praktične izboljšave empiričnega raziskovanja v okviru e-družboslovja z nadgradnjo odprtokodnega orodja za spletno anketiranje 1KA, ki je prevladujoče med slovenskimi raziskovalci in ga redno uporabljajo tako državni organi (npr. Inštitut za varovanje zdravja in Statistični urad RS) kot širša javnost. Nadgradnja bo na voljo tudi v angleškem jeziku.
Pričakujemo, da bodo nekatera razvita konceptualna in uporabna spoznanja uspešno prenesena v poslovno okolje; zlasti v sodelovanju s podjetji, s katerimi ima raziskovalna skupina že vzpostavljene stike.
Pomen za razvoj znanosti
Integracija sodobnih IKT v kontekstu družboslovnega raziskovanja je pomembna tako s konceptualnega kot praktičnega vidika. Projekt je po eni strani pripomogel k temeljnemu raziskovanju koncepta integrirane IKT podpore raziskovalnega procesa v (empiričnih) družbenih vedah. Prav tako je projekt obravnaval odgovarjajoče ovire, ki trenutno preprečujejo širšo uporabo IKT. Hkrati projekt predstavlja prvo izčrpno in sistematično konceptualno raziskavo na tem področju. Po drugi strani je projekt prinesel neposredne koristi stroki družboslovnega raziskovanja. Pomanjkanje integriranega pristopa, podprtega z IKT, namreč pomeni, da empirično družboslovno raziskovanje ne razpolaga z odgovarjajočimi prednostmi IKT integracije, kar manjša kvaliteto podatkov, veča stroške in upočasnjuje raziskovalni proces. V tem kontekstu posebej izpostavljamo naslednje: • Rezultati o obstoječih praksah spletnega sodelovanja – kot tudi odgovarjajočih potencialih –spodbujajo razumevanje koncepta e-družboslovja. • Pregled obstoječih »online« platform je bil osnova za pripravo smernic in dobrih praks za integrirano podporo raziskovalnemu procesu. • Konceptualizacija integriranega raziskovanja s kombiniranimi metodami (ang. mixed method) družboslovnim raziskovalcem ponuja praktične pristope o učinkoviti povezavi kvantitativnih in kvalitativnih spletnih metod zbiranja podatkov. • »Online« prototipna platforma je omogočila izkoriščanje prednosti integrirane podpore za spletno sodelovanje v empiričnem raziskovanju na spletu.
Pomen za razvoj Slovenije
V pogledu pomena za razvoj Slovenije prinaša projekt naslednje dodane vrednosti: - Rezultati projekta so deležni mednarodne pozornosti, izvedene so bile odmevne predstavitve na mednarodnih konferencah, pri ugledni založbi Sage je bila izdana monografija Web Survey Methodology (Callegaro, Lozar Manfreda in Vehovar), objavljeni so izvirni znanstveni članki v uglednih znanstvenih revijah, poglobljena so sodelovanja v mednarodnih projektih. Vse to je okrepilo položaj slovenske raziskovalne skupine CDI (in s tem tudi Slovenije) v globalni znanstveni skupnosti. - Člani skupine sodelujejo z raziskovalci vodilnih raziskovalnih organizacij na tem področju. Novo raziskovanje v okviru projekta je zato dodatno okrepilo vlogo skupine in ustvarilo nove priložnosti za mreženje in sodelovanje z najuglednejšimi akademskimi institucijami na tem področju (Oxford Internet Institute, University of Harvard, University of Stanford, University of Nebraska,…). - Projektne aktivnosti so se ujemale z drugimi projekti skupine: • European Social Survey (ESS) in aktivnosti Methods Group. • Projekt ESS DACE, kjer je nosilec že izvajal dodaten ESS eksperiment kombiniranih metod. • Mednarodni projekt 7EU-VET, kjer so se pri empirični raziskavi v sedmih državah odpirala številna praktična vprašanja e-družboslovja. • Siceršnje aktivnosti povezane s spletnim anketiranjem preko akcije COST WEBDATANET, projekta WebSM, delavnic in spletnih mest Internet Survey Workshop ter Nonresponse Workshop. • Projekt je posebej pomemben za pedagoški proces Družboslovne informatike na vseh treh stopnjah, saj se neposredno vključuje v številne predmete. • Projekt je komplementaren s temeljnim projektom ARRS »Informacijsko-komunikacijske tehnologije in preobrazba anketnega raziskovanja v družboslovju«, ki se je ukvarjal predvsem z algoritmi notranje optimizacije anketnega procesa (npr. uporaba parapodatkov), ne pa z integracijo komponent in širšim povezovanjem v raziskovalni proces. • Projekt je pomembno prispeval k kontinuiteti osrednjega dogodka s tega področja, Dan spletnega anketiranja, ki prispeva k popularizaciji stroke, saj se ga vsako leto udeleži več kot 200 udeležencev. • Projekt je pomembno prispeval tudi k razširitvi funkcionalnosti odprtokodnega orodja 1KA, ki ima več kot 40,000 uporabnikov in v Sloveniji letno podpira izvedbo skoraj 2 milijona spletnih vprašalnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
