Projekti / Programi
Možnosti za desegmentacijo trga delovne sile
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
trg delovne sile, segmentacija, socialna izključenost, socialna varnost, politika zaposlovanja
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt 'Možnosti za desegmentacijo trga delovne sile' (TDS) naslavlja enega najtežjih razvojnih problemov v Sloveniji. Segmentacija TDS povzroča veliko rigidnost trga, hkrati pa vpliva tudi na neenak položaj posameznih socialnih skupin na njem. Posledica tega je težje prilagajanje gospodarstva na spreminjajoče se tržne razmere, kakor tudi neenakomerna porazdelitev bremen krize in brezposelnosti med posamezne kategorije aktivnega prebivalstva, ki so izpostavljene socialni socialni izključenosti in se jim zmanjšuje socialna varnost. Cilj projekta je proučiti obseg segmentacije TDS, njegovo rigidnost, kakor tudi z njim povezane socialno izključenost in socialno varnost. Proučili bomo v kolikšni meri so k temu prispevale krizne razmere in v kolikšni meri so te probleme s svojimi ukrepi zmanjševale oziroma povečevale politike zaposlovanja, izobraževanja, socialna in davčna politika ter ustrezne institucionalne ureditve teh področij. Posebna pozornost bo posvečena iskanju alternativnih rešitev oziroma ukrepom, ki bi zmanjšali segmentacijo TDS, ki bi povečali njegovo prožnost in bi hkrati prispevali tudi k povečevanju socialne vključenosti in socialne varnosti. Projekt bo obsegal konceptualno analizo, analizo ustreznih podatkovnih baz, analizo političnih, evalvacijskih in institucionalnih dokumentov, analizo stališč socialnih partnerjev in političnih odločevalcev ter študijo primera. Usmerjen bo na obdobje krize ter na stanje v Sloveniji v primerjavi z izbranimi državami EU.
Pomen za razvoj znanosti
Konceptualni okvir raziskave temelji na kombiniranju teorije segmentacije trga dela - dualnega trga dela oz. razcepa na primarni in sekundarni trg dela (Edwards, Reich in Gordon, 1975), konceptualne razmejitve internega (znotraj-organizacijskega) in eksternega trga dela (Doeringer in Piore, 1971) ter francoske regulacionistične teorije (Boyer, 2014). Skladno s tem konceptualnim izhodiščem se je raziskava osredotočila na med-sektorske razlike oz. razcepe med segmentom, v katerem se koncentrirajo različne oblike nestandardnega, slabo plačanega in negotovega zaposlovanja (sekundarni eksterni trg dela) na eni, ter segmenti v katerih prevladujejo bolj stabilna, praviloma standardna zaposlitvena razmerja, na drugi strani. Ugotovili smo, da se prekarne oblike zaposlovanja pospešeno koncentrirajo v sektorju tržnih storitev. Znotraj sektorja industrije so razpoznavne značilnosti režimov polivalentne stabilnosti in tem ustrezni pojavi segmentacije oz. dualizacije režimov zaposlovanja. V organizacijah iz tega sektorja so jedra stalno zaposlenih (interni primarni trg dela) lastniki ne-prenosljivih znanj. Na visoki pogajalski moči teh zaposlenih je utemeljen podjetniški sindikalizem organizacij iz tega sektorja. Numerična prožnost organizacij iz tega sektorja je, predvsem zaradi visoke funkcionalne prožnosti polivalentnih delavcev, manj intenzivna v primerjavi z numerično prožnostjo organizacij iz sektorja tržnih storitev. Ključna oblika zagotavljanja numerične prožnosti organizacij (funkcionalni nadomestek odpuščanja/zaposlovanja 'redno' zaposlenih) iz tega sektorja je zaposlovanje za določen čas.
Pomen za razvoj Slovenije
Naša ključna ugotovitev je, da je pritisk mednarodne konkurence in mednarodnih institucij, ki mu je izpostavljeno majhno odprto gospodarstvo, ključni dejavnih segmentacije trga dela v Sloveniji. Zaradi tega je učinek javnih politik, ki so osredotočene na de-segmentacijo trga dela omejen, ni pa nepomemben. V kontekstu te temeljne ugotovitve smo se ukvarjali tudi z analizo učinkov reforme trga dela iz leta 2013. Ugotovili smo, da je bil učinek te reforme (najmanj) protisloven. Nekatere oblike prekarizacije je nova regulacija zavrla, manj regulirane oblike (navidezno samostojno podjetništvo) pa so se začele bolj razširjati. Ob tem je zakonodaja iz leta 2013 liberalizirala odpuščanje oz. povečala možnost (eksterne) prožnosti organizacij. Ker je zakonodaja iz leta 2013 vpeljala možnost večje numerične prožnosti organizacij, je spodbudila dva procesa. Prvič, spodbudila je trend fleksbilizacije in prekarizacije zaposlovanja znotraj sektorja tržnih storitev. Drugič, liberalizacija (režima) odpuščanja je tudi spodbudila neko vrsto ‘demokratizacije’ negotovosti zaposlitve / zaposlovanja. V Sloveniji so velike skupine zaposlenih, ki so sicer formalno vpete v standardna zaposlitvena razmerja, slabo plačane in so po tem ključnem dohodkovnem kriteriju v prekarni poziciji. Z liberalizacijo režima odpuščanja postajajo te skupine dokaj podobne osnovni skupini prekarnih delavcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
