Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Spolnost srednješolcev v Sloveniji: vedenje, zdravje, stališča

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
srednješolci, spolnost, vrednote, stališča, vedenje, zdravje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08081  dr. Ivan Bernik  Sociologija  Raziskovalec  2013 - 2016  351 
2.  18890  Judita Goričar    Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
3.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2013 - 2016  625 
4.  07782  dr. Irena Klavs  Medicina  Raziskovalec  2013 - 2016  530 
5.  16367  dr. Tina Kogovšek  Sociologija  Vodja  2013 - 2016  351 
6.  21584  dr. Roman Kuhar  Kulturologija  Raziskovalec  2013 - 2016  804 
7.  24615  mag. Tanja Kustec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2013 - 2016  178 
8.  32324  Maja Mrzel  Sociologija  Raziskovalec  2013 - 2016  58 
9.  20544  Irena Salmič    Tehnični sodelavec  2013 - 2016 
10.  29686  dr. Iztok Šori  Sociologija  Raziskovalec  2016  208 
11.  18260  dr. Alenka Švab  Sociologija  Raziskovalec  2013 - 2016  636 
12.  30641  Sonja Tomšič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2013 - 2016  195 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0366  Mirovni inštitut  Ljubljana  5498295000  3.609 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.573 
3.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.525 
Povzetek
V sodobnih teoretskih socioloških raziskavah intimnosti in seksualnosti prevladuje teza, da je to področje, znotraj katerega potekajo revolucionarne spremembe (npr. Baumann, 1999; Giddens, 2000). Glede na dejstvo, da se je Zahodna seksualnost revolucionirala že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, nekateri avtorji sodobne spremembe označujejo kot “neoseksualno revolucijo” (Sigusch, 1998). Čeprav se teoretske razprave o “neoseksualni revoluciji” razlikujejo v več vidikih, se njihovi avtorji strinjajo, da je v središču trenutnih sprememb trojni proces diferenciacije, individualizacije in racionalizacije seksualosti (Bernik, 2010). Empirične raziskave seksualnega vedenja in stališč (npr. Johnson et al., 1994; Laumann et al., 1994; Michael et al.,1995; Schmidt, 2006) ponujajo malo dokazov za tezo, da se je sodobna seksualnost spet spremenila na nenaden, revolucionaren način. Kažejo, da so bile spremembe bolj postopne in dolgotrajne, se pa strinjajo s teoretičnimi analizami glede trendov zgoraj omenjenih sprememb. Empirične študije tudi ugotavljajo, da so trendi diferenciacije, individualizacije in racionalizacije seksualnosti najvidnejše v mladi generaciji. Novejši pregledi raziskovalnih trendov kažejo, da so seksualno vedenje in stališča mladostnikov ostali intenzivno raziskovana tema (Moore in Rosenthal, 2006). Kljub temu je bilo zelo malo reprezentativnih in celovitih nacionalnih raziskav seksualnega vedenja mladostnikov tudi v državah, kjer je družboslovno raziskovanje seksualnosti že dobro uveljavljeno. Večina raziskav seksualnost mladostnikov je bila narejena na priložnostnih vzorcih in omejena le na nekatere vidike tega zelo širokega področja. Posledično je bilo veliko drugih vidikov seksualnega izražanja mladostnikov, ki so pomemben del seksualnega odraščanja (npr. različni viri seksualnega (ne)zadovoljstva, vzorci komuniciranja med seksualnimi partnerji, povezanost seksualnega izražanja z družbenimi in kulturnimi ozadji ladostnikov), pogosto zanemarjenih. Kljub temu znotraj področja seksualnosti mladostnikov obstajajo raziskovalne tradicije, na katere se je pri načrtovanju novih raziskav moč opreti. Predlagani raziskovalni projekt bo sledil predvsem nemški raziskovalni tradiciji. V nasprotju s prevlado nereprezentativnih in ozko usmerjenih raziskav obstaja v Nemčiji več kot štiri desetletja dolga tradicija celovitega longitudinalnega raziskovanja seksualnega vedenja in stališč mladostnikov (starih od 16 do 17 let) in študentov (Sigusch and Schmidt, 1973; Schmidt et al., 1993, Schmidt, 2000). Slovensko družboslovje je kljub omejenim virom lahko sledilo mednarodnim raziskovalnim trendom na veliko področjih, kar pa ne velja za preučevanje družbene in kulturne organizacije seksualnosti, posebej seksualnosti mladih generacij. Prvi poskusi empiričnega raziskovanja seksualnosti mladostnikov v Sloveniji segajo šele v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Od takrat jebilo na različnih vzorcih populacije mladostnikov v Sloveniji narejenih malo raziskav (Androjna in Kerčmar, 1994; Pinter in Andolšek, 1995; Bernik et al., 1996, 1997; Pinter et al., 2006). Pač pa je bila v Sloveniji opravljena nacionalna raziskava spolnih življenjskih stilov odraslega previvalstva (Bernik, Klavs 2011). Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je izpeljati prvo celovito raziskavo seksualnosti in stališč na reprezentativnem vzorcu mladostnikov v starosti 16 do 18 let. Poglobljeno bo zajel vse vidike seksualnega izražanja mladostnikov, ki so jih kot znanstveno najpomembnejše zaznale tuje raziskave (npr. vedenje, stališča, zdravje). V raziskovalnem načrtu bomo upoštevali tudi domačo raziskovalno tradicijo. Dodatno bo naša raziskava dala podatke, ki so pomembni za pojasnjevanje povezanosti seksualnosti mladostnikov z družbenim in kulturnim kontekstom. V praktičnem smislu bo podal veljavne informacije, na osnovi katerih bo možno oblikovati izobraževalne, zdravstvene in druge politike, relevantne za seksualnost mladostnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je in bo skozi diseminacijo rezultatov pomembno prispeval k razvoju znanosti oz. stroke v naslednjih vidikih: posebna znanstvena vrednost projekta je v njegovi interdisciplinarni naravnanosti, t. j . v povezovanju družboslovnih in medicinskih znanosti, še zlasti javnega zdravstva. To povezovanje se je pokazalo kot spoznavno učinkovito zlasti v raziskovanju tveganj v spolnosti mladostnikov, kar je ena od ključnih raziskovalnih dimenzij tudi v izvedenem projektu. Prinesel je nova empirična dognanja ter vpogled v glavne karakteristike spolnosti mladostnikov. Tako v teoretskem kot metodološkem pogledu je prispeval k nadaljnji »sinhronizaciji« slovenskega raziskovanja z mednarodnimi raziskovalnimi trendi, kar je zlasti pomembno zato, ker v Sloveniji beležimo raziskovalni deficit na nekaterih področjih raziskovanja spolnosti mladostnikov ter tudi splošne populacije. Na podlagi empiričnih podatkov bo mogoče oblikovati tudi nova teoretska dognanja na tem področju. Projekt je prinesel nove metodološke izkušnje na področju raziskovanja spolnosti, ki bodo uporabne za bodoče raziskave na različnih populacijah. Prispeval je k vzpodbujanju raziskovanja na tem področju. Namen raziskave je bil tudi, da se vzpostavi longitudinalno raziskovanje spolnosti mladostnikov. Posebej je potrebno poudariti, da je raziskava narejena na reprezentativnem slučajnem vzorcu mladostnikov, kar je redka praksa tako v tujini kot v Sloveniji. Preko projekta ter še posebej v diseminaciji rezultatov v mednarodnem znanstvenem okolju imamo raziskovalci na projektu možnost mednarodnega raziskovalnega povezovanja v dveh vidikih: 1) podatki so primerljivi s podatki tujih raziskav; 2) predstavitve ugotovitev v mednarodnih znanstvenih krogih nam omogočajo vključevanje raziskovalcev v mednarodne znanstvene kroge, promocijo nacionalnih raziskovalnih dosežkov ter sodelovanje raziskovalcev v skupnih mednarodnih projektih.
Pomen za razvoj Slovenije
Učinki spoznanj raziskovalnega projekta so v tem pogledu večplastni. Neposredni pomen projekta oz. njegovih raziskovalnih rezultatov za družbo se kaže v naslednjih vidikih, predvsem tistih, ki se nanašajo na tveganja in negotovosti v spolnosti mladostnikov: - za državno upravo so ti rezultati ter priporočila podlaga za oblikovanje zdravstvenih politik; prav tako so rezultati dobra osnova za oblikovanje sodobne in sistematične spolne vzgoje v šolah, kjer trenutno vlada velik primanjkljaj; - za strokovnjake, ki se ukvarjajo z zdravstvenim in psihološkim svetovanjem; - za nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju; - aplikativni učinek raziskave skozi seznanjenje širše javnosti z značilnostmi intimnega življenja pomembnega dela prebivalstva; - splošni izobraževalni učinek: pri nas je področje spolnosti v javnih diskusijah praviloma obravnavano brez poznavanja dejanskega stanja ter resničnih dilem in tveganj; - vpliv na javni diskurz o spolnosti ter s tem na osveščenost o tveganjih in dilemah, ki so povezane s sodobni intimnimi življenjskimi stili ter seksualnim zdravjem. Med posredne učinke lahko štejemo: 1. Pomen za promocijo države vidimo predvsem v promociji znanosti v tujini: promocija raziskovalnih rezultatov in dosežkov na mednarodnih konferencah in podobnih znanstvenih dogodkih; vzpostavljanje mednarodnih (bilateralnih in drugih) kontaktov ter vključevanje v mednarodne raziskovalne mreže; v tem pogledu je projekt omogočil promocijo raziskovalnih dosežkov ter povezovanje raziskovalcev; raziskava je zagotovo ključnega pomena za razvoj raziskovalnega področja, ki je pri nas deficitarno ter za razvoj znanosti; raziskava je in bo tudi v bodoče preko diseminacije rezultatov prispevala k bolj osveščenemu delovanju na področju, kjer so tveganja izrazito individualna, vendar pa imajo ta tveganja pomembne družbene posledice. 2. Dostopanje do tujih znanj: vključevanje v mednarodne znanstvene mreže ter sodelovanje na mednarodnih znanstvenih srečanjih in dogodkih, v katerih promoviramo lastne empirične rezultate, nam povratno omogoča tudi pridobivanje ter dostop do tujih znanstvenih spoznanj, še posebej preko primerjave domačih znanstvenih rezultatov s tujimi, s čimer projekt prispeva k razvoju znanstvenega področja pri nas. 3. Vključevanje v mednarodno delitev dela: lastni empirični podatki so ključnega pomena za povezovanje z raziskovalci iz tujine oz. za vključevanje v mednarodne raziskovalne mreže. Kot primera že vzpostavljenega sodelovanja, ki ga tudi z uporabo empiričnih podatkov (tako na raziskovalnem kot pedagoškem področju) nadaljujemo tudi v bodoče, lahko navedemo: - bilateralni projekt Slovenije in Hrvaške »Sociokulturni in psihosocialni aspekti seksualnega zdravja mladih v Sloveniji in na Hrvaškem: pregled raziskav v obdobju 1970 – 2008« Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Projektna skupina: Alenka Švab (vodja), Ivan Bernik (FDVUL), Roman Kuhar (Mirovni inštitut). Omenjeni projekt je bil izhodišče za pripravo tega projekta, s kolegi s Hrvaške pa še naprej sodelujemo v okviru letnih poletnih šol o raziskovanju seksualnosti v Grožnjanu. - sodelovanje pri Evropski sociološki zvezi (ESA) v okviru raziskovalne mreže za seksualnost. Preko naštetega sodelovanja in v sklopu raziskovalnega projekta smo vzpostavili stike s številnimi raziskovalci v regiji, s katerimi načrtujemo tudi prijavo na različne evropske razpise. 4. Vzgoja in razvoj kadrov: vključitev raziskovalnih rezultatov in spoznanj v univerzitetni pedagoški proces (na dodiplomski ter podiplomski ravni pri predmetih, ki jih izvajamo sodelavci projekta: npr. Sociologija spolnosti, Študije seksualnosti, Gejevske in lezbične študije, Študije zasebnosti in družin, Študije spolov ipd.); raziskovalni rezultati bodo v bodoče uporabni tudi v programih vseživljenjskega izobraževanja, ki jih ponujajo fakultete za strokovne kadre (zdravstvene, pedagoške, socialne delavce, nevladne organizacije ipd.) ter širšo zainteresirano javnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno