Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
dediščina, heroji, slavne osebnosti, identiteta, kolektivni spomin, narod, preteklost, tradicija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28432  dr. Saša Babič  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2016  267 
2.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2015 - 2016  165 
3.  26523  dr. Alenka Bartulović  Etnologija  Raziskovalec  2015 - 2016  242 
4.  04620  dr. Jurij Fikfak  Etnologija  Raziskovalec  2013 - 2016  372 
5.  27736  Vanja Huzjan  Etnologija  Tehnični sodelavec  2013 - 2016  50 
6.  08426  dr. Božidar Jezernik  Etnologija  Vodja projekta  2013 - 2016  1.220 
7.  30648  dr. Miha Kozorog  Antropologija  Raziskovalec  2015 - 2016  267 
8.  02480  dr. Anica Lavrič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2013 - 2016  268 
9.  09230  dr. Mira Miladinović Zalaznik  Humanistika  Raziskovalec  2013  397 
10.  27631  dr. Dan Podjed  Etnologija  Raziskovalec  2013 - 2016  585 
11.  24304  dr. Saša Poljak Istenič  Etnologija  Raziskovalec  2013 - 2014  431 
12.  09443  dr. Ingrid Slavec Gradišnik  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2016  549 
13.  03948  dr. Marija Stanonik  Etnologija  Raziskovalec  2013 - 2016  1.727 
14.  02401  dr. Neva Šlibar  Literarne vede  Raziskovalec  2013  366 
15.  02402  dr. Janez Vrečko  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2016  459 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.374 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.410 
Povzetek
Raziskovalni projekt tematizira vlogo izjemnih posameznikov v zgodovini oz. različnih časih in krajih, pri čemer se posebej posveča Sloveniji kot delu srednjeevropskega kulturnega prostora. Pri tem odgovarja na vprašanja, kdo, zakaj in kdaj (lahko) postane junak, kakšne so značilnosti junaške osebnosti ter zakaj ljudje sploh potrebujemo junake. Poleg tega bo projekt pojasnil, kakšne so razsežnosti spominjanja in pozabljanja, zamolčevanja in zabrisovanja junakov. Projekt ne obravnava le junakov, ki so s svojimi prelomnimi deli pomembno soustvarjali lokalne in nacionalne zgodovine, temveč tudi slavne posameznike, med njimi tudi takšne, ki so »vsebinsko prazni«, saj slovijo predvsem zaradi svoje slave, a imajo kljub temu pomembno vlogo pri ustvarjanju javnega in medijskega prostora. Z analizo dejavnosti slavnih osebnosti na različnih družbenih ravneh ugotavljamo, kakšno vlogo imajo takšni posamezniki v sodobnem svetu. So morda v celoti nadomestili junake iz preteklosti, mitološka bitja in božanstva, ki so nekoč bili v središču družbene pozornosti? So takšni posamezniki proizvod kapitalizma in porabništva, ki namesto »pravih«, »nepotvorjenih« junaških dejanj množicam ponujata fiktivne, uprizorjene psevdo-dogodke? Je v sodobnem svetu sploh še kaj prostora za junake ali pa so jih umetno ustvarjene slavne osebnosti že povsem nadomestile? Projekt bomo izvedli v štirih delovnih sklopih, ki se vsebinsko nadgrajujejo. V prvem delovnem sklopu bomo pripravili pregled in analizo splošnih značilnosti herojev in slavnih osebnosti, in sicer tako z diahrone kot tudi sinhrone perspektive. Pri tem ne bomo upoštevali zgolj etnoloških vidikov, temveč tudi antropološke, sociološke, zgodovinske, jezikoslovne, literarno komparativne itd. Ta delovni sklop bo torej povezoval različna področja projekta, v njem pa se bodo izoblikovala teoretska izhodišča, ki jih bodo uporabili raziskovalci v drugih treh delovnih sklopih. V drugem delovnem sklopu se posvečamo historičnim vidikom posameznikov, ki so pomembno preoblikovali svoj čas in prispevali k formiranju naroda. Takšni ljudje so imeli izredno pomembno vlogo v procesu »izumljanja tradicij«, saj so predstavljali najboljše oziroma najbolj želene lastnosti in najbolj imenitne dosežke naroda ter pomagali ljudem oblikovati njihov odnos do preteklosti. V projektu bomo predstavili takšne izjemne posameznike, ki so bili najbolj izpostavljeni v času »prebujanja« naroda. Proučili bomo načine in strategije njihove »rabe« ter njihovo recepcijo v 19. in 20. stoletju. V tretjem delovnem sklopu se osredotočamo na imaginarne junake, predvsem literarne in folklorne like, ki imajo prav tako kot dejanske osebnosti pomembno pozicijo med Slovenci in pri ustvarjanju slovenstva. Podrobneje bomo obravnavali vlogo in podobo Črtomirja v Prešernovem Krstu pri Savici, v polju slovstvene folklore bomo opazovali vprašanje herojstva oz. junaštva na primeru različnih folklornih junakov (Kralj Matjaž, Peter Klepec, Lepa Vida) in literarnih junakov v procesu folklorizacije (Martin Krpan, Črtomir, Bogomila, Pehta), v polju ritualnega pa bomo predstavili posebno mesto sv. Miklavža med Slovenci ter ga primerjali z vlogama Božička in Dedka Mraza. V četrtem delovnem sklopu se posvečamo ustvarjanju slavnih osebnosti v sodobnem času s pomočjo medijev in novih tehnologij ter analiziramo strategije ustvarjanja zvezdniškega statusa pri slovenskih estradnikih, politikih in športnikih. V tem delovnem sklopu je naša izhodiščna hipoteza, da pomeni biti zvezda – pa naj bo to na področju estrade, politike ali športa – izstopati iz povprečja, hkrati pa ostati del omrežja, ki posameznika opredeljuje in podpira ter ohranja njegov poseben status. V projektnih raziskavah bomo s tem obdelali tako historične kot sodobne vidike herojstva in zvezdništva ter preučili družbeno in kulturno vlogo dejanskih in imaginarnih posameznikov, ki so imeli ali pa imajo pomembno vlogo v Sloveniji in srednjeevropskem kontekstu.
Pomen za razvoj znanosti
Za razvoj znanosti je pomembna že sama zasnova raziskovalnega projekta Junaki in slavne osebnosti: ta je namreč začrtala in utemeljila štiri izhodišča oz. vidike, s katerih razkrivamo in raziskujemo junake in slavne osebnosti na Slovenskem in v srednji Evropi. K razvoju znanosti pa so raziskovalci in raziskovalke prispevali tudi z obravnami v okviru teh perspektiv: vsaka od njih namreč odpira drugačna vprašanja; v premisleku in sami realizaciji pa so raziskovalci te poglede še nadalje diferencirali, da bi dobili bolj iztanjšane podobe obravnavane problematike. Pri prvi perspektivi so bila razgrnjena vprašanja jezika, diskurzov, psihološke strukture in postopkov kanonizacije. Vprašanje jezika je pokazalo na zahtevnost oblikovanja, upovedovanja konceptualnih metafor, hkrati pa na odmevnost govora in njegov vpliv na različne diskurze, npr. medijske, a tudi subkulturne. Drugi vidik v tem okviru je razkril ambivalentno strukturo junaka, njegovo temeljno razprtje med narcistično samopodobo in žrtvijo za drugega. Tretji vidik pa se nanaša na hagiografske tehnike, ki so v veliki meri odvisne od medijske empatičnosti, s katerimi je mogoče »kanonizirati« vodje naroda in druge pomembne, slavne osebnosti. V okviru druge perspektive so vodje naroda, junaki lahko objekt spora ali element, ki spodbuja in ustvarja pripadnost ter možnost identifikacije. Postavljanje in uničevanje spomenikov, poimenovanja ulic in trgov in brisanja imen (npr. feldmaršal Radecki, kralj Aleksander, papež Janez Pavel II.) kažejo na dinamično percepcijo in recepcijo pomembnih osebnosti, ki jo v največji meri oblikujejo medijski in uradni, trenutno dominantni diskurzi; v veliki meri pa so odvisni tudi od splošne stopnje tolerance do drugačnega in odnosa do lastne preteklosti. Folklorni in drugi imaginarni junaki so na Slovenskem in drugod zelo pomemben del v procesih primarne socializacije, ko so (lahko) pomemben element in repertoar v otroškem doživljanju in dojemanju sveta ter omogočajo razbirati pozitivne like in zglede, razločevati dobro in slabo. Historične raziskave širših kontekstov njihovega »nastopanja« v različnih žanrih pa osvetljujejo tudi sam proces tradicije in njihovo navzočnost v njeni sodobni preobleki, tj. politiki dediščinjenja. Poseben prispevek razvoju znanosti pa je konceptualizacija in realizacija četrte perspektive, namenjene pogledu na slavne osebnosti. V tem okviru sta še posebej pomembna dva, zelo malo raziskana vidika: prvi je namenjen ti. slavnim instant zvezdnikom (bubble celebrities), ki nastajajo in izginevajo predvsem v okviru novih družbenih medijev in omrežij (Facebook, Twitter, Snapchat, ...); drugi pa je namenjen slavnim osebnostim, npr. ekonomistom, ki ustvarjajo javno mnenje, vplivajo na konkretne politike in so hkrati kot slavne osebnosti v veliki meri zunaj območja kritike in odgovornosti. Z opravljenimi raziskavami v okviru štirih perspektiv je projekt bistveno razprl tako možnosti pogledov na habitus in položaj junakov in slavnih osebnosti, kakor tudi odgovoril na nekatera vprašanja dinamike percepcije in njihove recepcije.
Pomen za razvoj Slovenije
Junaki in slavne osebnosti so na Slovenskem razmeroma slabo raziskano področje. Dosedanji poudarek je bil predvsem na »kulturnih svetnikih«, to je kanoniziranih literatih (npr. Prešeren). Umanjkal je pogled na druge junake, ki so (lahko) konstitutivni na različnih ravneh; saj omogočajo in ponujajo različne možnosti identifikacije, ne le v literaturi, temveč tudi na drugih podočjih, od politike do popularne kulture. Projektna skupina je s svojimi raziskavami razširila repertoar idealnotipskih življenjskih priložnosti. Pokazala je tudi na spreminjanje fenomena junaštva in slave s historične, socialne in simbolne perspektive, na trdoživost nekaterih tradicionalnih vrednotnih shem in hipnost sodobnih, bolj povezanih s strategijami samouprizarjanja in nasploh popularnokulturnimi praksami. S projektom smo zajeli tri osnovne možnosti oz. polja identifikacije. Prvo zajema junake in osebnosti, ki so na različne načine zaznamovali slovenski prostor v preteklosti, npr. maršala Radeckega, ki je krepil pripadnost avstrijski državi, drugega "očeta slovenskega naroda" kralja Aleksandra, bratov Cirila in Metoda. O ambivalentnem in velikokrat izključujočem odnosu do preteklosti na Slovenskem pričajo težave s spomeniki, poimenovanji ulic in ustanov, z izborom snovi v šolskih kurikulumih, v katerih ni številnih pomembnih osebnosti preteklosti in jih zaradi tega ljudje sploh ne poznajo. K temu dodatno prispeva tudi dejstvo, da so praviloma ob vsaki menjavi oblasti javne materializacije nekdanjih junakov in doživele uničenje ali izbris. V drugem polju so folklorni in imaginarni junaki. Pomembni so pri razvoju in oblikovanju otroške domišljije, so neke vrste smerniki, saj nakazujejo idealno tipske pozitivne ali negativne orientacije. Hkrati je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da ima šolski kurikulum premalo elementov tega, na slovenske mitične zgodbe in primere oprtega gradiva. Folklorna besedila, npr. o Petru Klepcu, kralju Matjažu ali folklorizirani teksti, npr. o Martinu Krpanu, so v premajhni meri uporabljeni za identifikacijo, ki bi mlademu človeku omogočala samoprepoznavo, vezano na lokalni, regionalni ali nacionalni teritorij. S tem je osiromašen njihov potencial za oblike lokalnih identifikacij in državotvornosti. S tega vidika je mogoče iz projektnih spoznanj izpeljati tehtna opozorila in pobude tako za snov izobraževalnega procesa kakor tudi za različne načine reprezentacij dediščine od lokalne do državne ravni. V tretjem polju so slavne osebnosti, ki se v glavnem uvrščajo v dve kategoriji: nekateri posamezniki so postali pomembni s cenzuro skupnosti, drugi pa »so se naredili sami« z uporabo družbenih omrežij, npr. Facebooka. Raziskovanje njihove pojavnosti in recepcije je pomembno z več vidikov, tako s stališča identifikacijskih strategij kot medijskih diskurzov; v prvih se s posredovanjem drugih oblikujejo zgledi dobrega ali idealnotipskega. Poznavanje produkcije »slave« je pomembno tudi s stališča posredovanja pozitivnih, afirmativnih življenjskih samouresničitev. Ugotovili smo tudi, kako se podobne strategije ustvarjanja in »napihovanja« lastne slave uporabljajo na različnih področjih – od glasbe, umetnosti, znanosti, ekonomije in celo politike. Spoznanja ne bodo pomembna le za etnologijo, temveč tudi za druga področja humanistike in družboslovja ter za raziskovalce in razvijalce omrežij s področja tehnike, ki bodo lahko bolje razumeli vlogo novih načinov komuniciranja s pomočjo informacijskih tehnologij pri etabliranju posameznika v skupnosti S projektom smo tako v veliki meri načeli polje, ki je tudi v mednarodnem merilo malo preučeno. Tudi na ta način Slovenijo umeščamo na mednarodni raziskovalni zemljevid.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno