Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Filozofija krize: ekonomija - politika - ekologija

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Kriza, filozofija, politična filozofija, ekonomija, ekologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30790  dr. Rok Benčin  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2016  182 
2.  22569  dr. Aleš Bunta  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2016  72 
3.  19123  dr. Aleksandar Kešeljević  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2014  350 
4.  13472  dr. Peter Klepec  Filozofija  Vodja projekta/programa  2013 - 2016  273 
5.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2016  147 
6.  33358  dr. Boštjan Nedoh  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2016  125 
7.  20329  dr. Luka Omladič  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2016  149 
8.  06397  dr. Jelica Šumič Riha  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2016  364 
9.  24305  dr. Samo Tomšič  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2014  183 
10.  28442  dr. Tadej Troha  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2016  255 
11.  11158  dr. Alenka Zupančič Žerdin  Filozofija  Raziskovalec  2013 - 2016  399 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Predlog projekta si zastavlja dva glavna cilja: 1) sistematično teoretsko raziskavo aktualne krize ter 2) konceptualno analizo samega pojma kriza. Raziskavi sta komplementarni. V teoretski obravnavi krize izhajamo iz stališča, da je aktualno krizo potrebno obravnavati ob upoštevanju notranje povezanosti vseh treh njenih dimenzij: ekonomske, politične in ekološke. Trdimo, da med vsemi tremi dimenzijami krize vlada kompleksen kavzalni preplet, ki terja implementacijo interdisciplinarnega pristopa, znotraj katerega pomembna vloga pripada tudi filozofiji. V pojmovni analizi se opiramo na bogato tradicijo filozofskega raziskovanja kriz znotraj nje same in drugih družbenih struktur (znanosti, politike, prava). Hkrati pa ugotavljamo skoraj škandalozno dejstvo, da kljub izjemni razširjenosti termina filozofija danes še nima razdelanega pojma krize, ki bi ustrezal aktualnemu dogajanju, s čimer pojem prepušča neadekvatnemu spontanemu razumevanju. Cilj projekta je torej izoblikovati natančen pojmovni sistem, ki bo omogočal preciznejšo obravnavo aktualne krize.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je prispevala k temeljitejšemu razumevanju aktualne ekonomsko-politično-ekološke krize ter s tem pokazala, na kakšen način lahko filozofija posredno pomaga tudi pri reševanju aktualnih družbenih problemov. Raziskava je predstavljala tudi kritično videnje sodobne (politične) filozofije, kar je še posebej prišlo do izraza skozi razvitje jasnejšega in razločnejšega koncepta krize, kritično analizo sodobnosti in sistematično razvitje ustreznih analitičnih orodij. Ker je projekt v zasnovi vključil tudi interdisciplinarno komponento, ki je združevala filozofe, ekonomista in strokovnjake s področja ekologije, je raziskava prispevala k splošnemu širjenju horizonta vednosti v sodobni družbi.
Pomen za razvoj Slovenije
Že sam predlog projekta je izhajal iz podmene, da je nastop ekonomske krize, ki je Slovenijo najbolj prizadela v letih 2009-2012, eden najpomembnejših dogodkov, če že ne najpomembnejši, ki bo temeljito vplival na njen nadaljnji družbeni razvoj v prihodnjih letih. Danes, 2017, ko uradni ekonomski kazalci izkazujejo konec recesije, še vedno velja teza, ki smo jo izpostavili na začetku projekta, da kriza in način njenega reševanja vpeljujeta določene nepovratne spremembe. To izhodiščno ugotovitev smo skušali širši slovenski javnosti predstaviti na različne načine. Prav v tej točki smo nenehno opozarjali na pasti in nedorečenosti pojma krize. Obenem smo svoja dognanja skušali umestiti v različne pojmovne in teoretske kontekste, kot so: krizo politike in evropske ideje pod prevlado ekonomističnega načina mišljenja, kritiko varčevalnih ukrepov, politično-filozofski kontekst izrednega stanja, dolžniške krize in njenih posledic za nadaljnja evropska razmerja moči, izpostavljali smo pogled na krizo skozi perspektivo svetovnozgodovinskega sistema, poudarjali kontekst neoliberalizma kot kompleksnega svetovnonazorskega pogleda na svet, analizirali krizni diskurz kot način transformacije aktualnosti, vpeljali pojem strojnega podjarmljanja kot ene izmed tendenc sodobnega kapitalizma, opozarjali na vidike ekološke krize itn. V tem kontekstu bi bilo preveč pretenciozno trditi, da so bila dognanja in ugotovitve projekta odločilnega pomena za prihodnji razvoj Slovenije, vseeno pa smo se po svojih močeh trudili opozoriti na pasti in težave pri reševanju krize, kakor tudi prispevati h krepitvi temeljnega znanja in vednosti o slovenski družbi, k pridobivanju tujih in domačih znanj, h krepitvi samostojnega, svobodnega, neodvisnega in kritičnega mišljenja, znanstvenega dela – vse to pa na koncu koncev po našem mnenju dejansko prispeva h kvalitetnejšemu prihodnjemu razvoju Slovenije kot celote.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno