Projekti / Programi
Filozofija krize: ekonomija - politika - ekologija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Kriza, filozofija, politična filozofija, ekonomija, ekologija
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlog projekta si zastavlja dva glavna cilja: 1) sistematično teoretsko raziskavo aktualne krize ter 2) konceptualno analizo samega pojma kriza. Raziskavi sta komplementarni. V teoretski obravnavi krize izhajamo iz stališča, da je aktualno krizo potrebno obravnavati ob upoštevanju notranje povezanosti vseh treh njenih dimenzij: ekonomske, politične in ekološke. Trdimo, da med vsemi tremi dimenzijami krize vlada kompleksen kavzalni preplet, ki terja implementacijo interdisciplinarnega pristopa, znotraj katerega pomembna vloga pripada tudi filozofiji. V pojmovni analizi se opiramo na bogato tradicijo filozofskega raziskovanja kriz znotraj nje same in drugih družbenih struktur (znanosti, politike, prava). Hkrati pa ugotavljamo skoraj škandalozno dejstvo, da kljub izjemni razširjenosti termina filozofija danes še nima razdelanega pojma krize, ki bi ustrezal aktualnemu dogajanju, s čimer pojem prepušča neadekvatnemu spontanemu razumevanju. Cilj projekta je torej izoblikovati natančen pojmovni sistem, ki bo omogočal preciznejšo obravnavo aktualne krize.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je prispevala k temeljitejšemu razumevanju aktualne ekonomsko-politično-ekološke krize ter s tem pokazala, na kakšen način lahko filozofija posredno pomaga tudi pri reševanju aktualnih družbenih problemov. Raziskava je predstavljala tudi kritično videnje sodobne (politične) filozofije, kar je še posebej prišlo do izraza skozi razvitje jasnejšega in razločnejšega koncepta krize, kritično analizo sodobnosti in sistematično razvitje ustreznih analitičnih orodij. Ker je projekt v zasnovi vključil tudi interdisciplinarno komponento, ki je združevala filozofe, ekonomista in strokovnjake s področja ekologije, je raziskava prispevala k splošnemu širjenju horizonta vednosti v sodobni družbi.
Pomen za razvoj Slovenije
Že sam predlog projekta je izhajal iz podmene, da je nastop ekonomske krize, ki je Slovenijo najbolj prizadela v letih 2009-2012, eden najpomembnejših dogodkov, če že ne najpomembnejši, ki bo temeljito vplival na njen nadaljnji družbeni razvoj v prihodnjih letih. Danes, 2017, ko uradni ekonomski kazalci izkazujejo konec recesije, še vedno velja teza, ki smo jo izpostavili na začetku projekta, da kriza in način njenega reševanja vpeljujeta določene nepovratne spremembe. To izhodiščno ugotovitev smo skušali širši slovenski javnosti predstaviti na različne načine. Prav v tej točki smo nenehno opozarjali na pasti in nedorečenosti pojma krize. Obenem smo svoja dognanja skušali umestiti v različne pojmovne in teoretske kontekste, kot so: krizo politike in evropske ideje pod prevlado ekonomističnega načina mišljenja, kritiko varčevalnih ukrepov, politično-filozofski kontekst izrednega stanja, dolžniške krize in njenih posledic za nadaljnja evropska razmerja moči, izpostavljali smo pogled na krizo skozi perspektivo svetovnozgodovinskega sistema, poudarjali kontekst neoliberalizma kot kompleksnega svetovnonazorskega pogleda na svet, analizirali krizni diskurz kot način transformacije aktualnosti, vpeljali pojem strojnega podjarmljanja kot ene izmed tendenc sodobnega kapitalizma, opozarjali na vidike ekološke krize itn. V tem kontekstu bi bilo preveč pretenciozno trditi, da so bila dognanja in ugotovitve projekta odločilnega pomena za prihodnji razvoj Slovenije, vseeno pa smo se po svojih močeh trudili opozoriti na pasti in težave pri reševanju krize, kakor tudi prispevati h krepitvi temeljnega znanja in vednosti o slovenski družbi, k pridobivanju tujih in domačih znanj, h krepitvi samostojnega, svobodnega, neodvisnega in kritičnega mišljenja, znanstvenega dela – vse to pa na koncu koncev po našem mnenju dejansko prispeva h kvalitetnejšemu prihodnjemu razvoju Slovenije kot celote.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
