Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Multimodalno preučevanje delovnega spomina

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
delovni spomin, čustva, integracija, EEG, fMR, depresija, funkcijska konektivnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34576  dr. Rok Berlot  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2016  101 
2.  33621  dr. Jurij Bon  Psihiatrija  Raziskovalec  2013 - 2016  172 
3.  34655  dr. Simon Brezovar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2016  80 
4.  09182  dr. Valentin Bucik  Psihologija  Raziskovalec  2013 - 2016  654 
5.  30915  dr. Dejan Georgiev  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2016  220 
6.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2013 - 2016  275 
7.  05380  dr. Zvezdan Pirtošek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2016  751 
8.  17893  dr. Grega Repovš  Psihologija  Vodja  2013 - 2016  490 
9.  36162  dr. Anka Slana Ozimič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2016  127 
10.  33422  dr. Martina Starc  Psihologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2016  80 
11.  07476  dr. David Božidar Vodušek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2013 - 2016  470 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.953 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.910 
Povzetek
Delovni spomin, sposobnost vzdrževanja informacij za izvedbo tekoče naloge, je ena ključnih sposobnosti, ki omogoča oblikovanje učinkovitega, k cilju usmerjenega vedenja. Kljub intenzivnim raziskavam na področju kognitivne nevroznanosti delovnega spomina ostaja veliko vprašanj odprtih. Namen predlaganega projekta je podrobneje nasloviti tri povezana vsebinska področja. Prvič, kakšna je narava integracije informacij znotraj vidnega delovnega spomina ter vidnih in prostorskih informacij in v kakšni meri se le-ta povezuje z EEG korelati obremenjenosti delovnega spomina. Drugič, kakšna je narava odnosa med procesiranjem emocionalnih dražljajev in delovnim spominom. Podrobneje, ali lahko njuna integracija poveča robustnost in natančnost vzdrževanih informacij v delovnem spominu. In tretjič, v kakšni meri in kako motnje čustvenih procesov v depresiji vplivajo na sposobnost kognitivnega nadzora in vzdrževanja informacij v delovnem spominu. Izbrane tematike ne naslavljajo le obstoječih raziskovalnih vprašanj temveč z njihovo povezavo in vpeljavo inovativnih paradigm odpirajo nove smeri raziskovanja ter presegajo klasične delitve raziskovalnih področij. Opisane tematike želimo nasloviti s pomočjo celostnega pristopa k raziskovanju, v katerem nameravamo vedenjske preizkušnje delovnega spomina nadgraditi z informacijami, ki jih lahko poda uporaba elektroencefalografije (EEG) in funkcijskega slikanja možganov (fMR), saj menimo, da lahko le povezovanje različnih metod in stopenj opazovanja vodi do celostnega razumevanja kognitivnih procesov in sposobnosti. To nam bo omogočalo, da obstoječa raziskovalna vprašanja in spoznanja nadgradimo z novimi pristopi in vpogledi. Predvsem na področju funkcijskega slikanja možganov ob tem vpeljujemo nove napredne metode analize funkcijske konektivnosti, ki smo jih na podobnih raziskovalnih vprašanjih intenzivno razvijali v preteklih letih. Podobno menimo, da je raziskovanje kognitivnih funkcij v zdravju tako za ustrezno validacijo spoznanj kot tudi zagotavljanje njihove uporabne vrednosti nujno dopolniti z njihovim preučevanjem v bolezni. Tudi na to področje vnašamo nove pristope preučevanja in vpeljujemo analitične metode, za katere smo na sorodnih področjih raziskovanja uspešno prikazali njihovo informativno vrednost, njihovo povezovanja pa bo omogočilo poglobljeno razumevanje vpletenih sistemov in mehanizmov delovanja kognicije in možganov na področju delovnega spomina in čustvenega procesiranja.  Zastavljene nalog se loteva interdisciplinarno sestavljena raziskovalna skupina, ki vključuje uveljavljene strokovnjake in mlade raziskovalce s področij psihologije, nevrologije in psihiatrije, ter k naslavljanju izbranih vprašanj prinaša bogato znanje in izkušnje z uporabo načrtovanih raziskovalnih metod.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je naslavljal relevantna vprašanja v raziskovanju delovnega spomina in integracije cˇustvenega in kognitivnega procesiranja ter naslovil vprašanja o naravi patoloških mehanizmov vzdrževanja informacij v delovnem spominu bolnikov s shizofrenijo. Na podrocˇju preucˇevanja delovnega spomina je projekt prispeval k podrobnejši opredelitvi procesov integracije razlicˇnih vidikov informacij vzdrževanih v vidno-prostorskem delovnem spominu, podrobnejši opredelitvi procesov, ki jih odraža val kontralateralne aktivnosti (CDA), ter k podrobnejšem razumevanju reprezentacij, mehanizmov in sistemov, ki omogočajo vzdrževanje informacij v vidnem in prostorskem delovnem spominu. Na podrocˇju preucˇevanja odnosa med cˇustvenimi in kognitivnimi procesi je omogocˇil podrobneje opredeliti naravo njune interakcije in nasloviti vprašanje, kako cˇustvena nasicˇenost dražljajev ovira ali podpira voljne kognitivne procese, kot je izvedba naloge delovnega spomina. Na področju preučevanja kognitivnih motenj je prispeval k boljšemu razumevanju narave motenj delovnega spomina v shizofreniji. Poleg novih spoznanj in poglobitvi razumevanja delovnega spomina je projekt odprl nova raziskovalna vprašanja ter smeri preučevanja delovnega spomina ter prispeval k razvoju metod preučevanja delovnega spomina v zdravju in bolezni. S kombinacijo razlicˇnih modalnosti preucˇevanja in povezovanja različnih stopenj opazovanja—od vedenjskih rezultatov do elektrofizioloških podakov in funkcijskega slikanja možganov—je projekt prispeval k razvoju celostne obravnave kognitivnih procesov.
Pomen za razvoj Slovenije
Poglaviten družbeno relevanten vpliv rezultatov raziskovalnega projekta je razmeroma težko merljiv. Pridobljeno razumevanje lastnosti, procesov in mehanizmov delovnega spomina bo najbolj neposredno uporabno pri i) razumevanju motenj v njegovem delovanju v primeru duševnih in nevrodegenerativnih motenj in bolezni, ki so v pomembnem porastu in predstavljajo najvecˇji del posrednih in neposrednih zdravstvenih stroškov tako v Sloveniji kot širše in imajo neposreden vpliv na kvaliteto življenja posameznikov, njihovih bližnjih in posredno družbe kot celote, ter ii) razvoju in izpopolnjevanju diagnostičnih orodij in postopkov. Bolj posreden in težje napovedljiv vpliv pa bo—z upoštevanjem raziskovalnih spoznanj—tudi na delo v šolskem in delovnem okolju. Poleg družbeno relevantnih vplivov je izvedba projekta pripomogla h krepitvi sodelovanja z uveljavljenimi raziskovalci Washington univerze v Saint Louisu in Univerze Yale. Uspešno naslavljanje raziskovalnih vprašanj predstavlja pomembno promocijo slovenskih raziskovalcev na podrocˇju kognitivne nevroznanosti in posredno slovenske države v mednarodni znanstveno-raziskovalni skupnosti. Projekt je omogočil v že utecˇeno raziskovalno sodelovanje vkljucˇiti tudi mlade znanstvenike in raziskovalce ter jim omogocˇiti dostop do tujega znanja in izkušenj, pridobivanja dodatnih izkušenj in znanja ter možnost oblikovanja pomembnih strokovnih povezav, kljucˇnih za zagotavljanje uspešnega razvoja kognitivne nevroznanosti v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno