Projekti / Programi
Pilotna raziskava sprejemljivosti in kakovosti samoodvzema vaginalnega vzorca za test HPV pri neodzivnicah v Državnem presejalnem programu za raka materničnega vratu DP ZORA
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
rak materničnega vratu, organiziran populacijski presejalni program, neodzivnice, samoodvzem vzorca, test HPV
Raziskovalci (24)
Organizacije (3)
Povzetek
Rak materničnega vratu (RMV) je eden redkih rakov, ki ga je mogoče preprečiti z odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem predrakavih sprememb. Svet Evropske zveze je leta 2003 izdal priporočila za uvedbo organiziranih populacijskih presejalnih programov za raka in opredelil pogoje, ki jim morajo ti programi zadostiti. Slovenski Državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) teče skladno s temi priporočili že od leta 2003. V prvih petih letih delovanja smo že dosegli ciljno triletno pregledanost žensk (70 %), ob tem se je incidenca raka materničnega vratu (RMV) zmanjšala za dobro tretjino. Dobra četrtina žensk se kljub številnim ponovnim vabilom presejalnega pregleda ne udeleži (neodzivnice). Več kot polovica novih RMV nastane prav v tej skupini žensk, bolezen pa je pri njih praviloma že razširjena in težje ozdravljiva, zato je iskanje novih metod presejanja neodzivnic vodilni izziv dobro organiziranih presejalnih programov. Po izsledkih tujih raziskav je najučinkovitejša metoda samoodvzem vaginalnega vzorca za odkrivanje okužbe z visokotveganimi humanimi papilomskimi virusi (test HPV) na domu.
Osnovni namen predlaganega projekta je izboljšati kakovost DP ZORA tako, da se bo incidenca RMV še nadalje zmanjševala, predvsem na račun povečanja pregledanosti žensk, ki se doslej niso odzivale vabilom na presejalni pregled. Ob tem lahko upravičeno pričakujemo tudi zmanjševanje stroškov zaradi zdravljenja RMV in zaradi prezgodnje smrti.
Cilji projekta so:
1. Z randomizirano, intervencijsko raziskavo, ki je v Sloveniji prva med tovrstnimi raziskavami, v reprezentativnem vzorcu slovenskih neodzivnic preveriti, ali je metoda samoodvzema vzorca za test HPV primerna in učinkovita kot alternativni način presejanja slovenskih neodzivnic. Zato, da bodo naši rezultati primerljivi z evropskimi, smo se povezali s strokovnjaki iz Evrope, ki izvajajo sorodne raziskave.
2. Oceniti dodano vrednost izbranih biomarkerjev v triaži žensk, ki imajo pozitiven izvid presejalnega testa HPV (P16INK4a in Ki-67, metilacija DNK).
3. Primerjati dva testerja za samoodvzem vaginalnega vzorca za oceno, s katerim odkrijemo v populaciji več predrakavih sprememb.
Eden ključnih rezultatov projekta bo »Priporočilo za nadgradnjo DP ZORA«, v katerem bo opredeljena smiselnost in podana ocena pričakovanega učinka morebitne nadgradnje DP ZORA z novo metodo alternativnega presejanja neodzivnic na pregledanost ciljne populacije v DP ZORA in incidenco RMV v Sloveniji. Predlagali bomo posodobitev obstoječe klinične poti DP ZORA in zbrali podatke za oceno stroškovne učinkovitosti nadgradnje programa. Nova metoda je za Slovenijo dobrodošla tudi zato, ker predvideva presejalne preglede na domu, zaradi česar se kljub povečani pregledanosti ciljne populacije ne poveča obremenitev že tako preobremenjenih ginekoloških timov na primarni ravni, ki izvajajo presejalne preglede v okviru rednega programa DP ZORA. Drug ključni rezultat projekta bodo strokovne »Smernice za obravnavo žensk s pozitivnim presejalnim izvidom testa HPV«, ki bodo osnovno navodilo za obravnavo žensk ob morebitni nadgradnji programa. Danes enotna priporočila za nadomestno presejanje neodzivnic ne obstajajo, predvsem zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov s tega področja iz dobro organiziranih, populacijskih presejalnih programov, kot je tudi slovenski. V projekt smo povezali ključne strokovnjake iz Slovenije in tujine, ki bodo sodelovali pri pripravi tako slovenskih kot evropskih smernic. Podatki iz raziskave bodo, zaradi primerljivosti metodologije slovenske študije sorodnim študijam v Evropi, lahko vključeni v metaanalize (a) za oceno učinkovitosti nove metode za presejanje neodzivnic, (b) za oceno optimalnih algoritmov za triažo HPV-pozitivnih žensk in uporabe nove metode analize metilacije DNK v triaži in (c) za primerjavo med različnimi metodami za samoodvzem.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave so pokazali, da je bil odziv na test HPV doma v obeh intervencijskih skupinah pomembno večji kot v primerjalni. Odziv žensk v skupini, ki je morala naročiti tester, je bil večji, kot v drugih tovrstnih raziskavah v svetu. Ugotovili smo tudi, da je odziv lahko povezan z vrsto testerja in da je triažo s testom p16/Ki-67 dokaj enostavno implementirati v citopatološke laboratorije, ki sodelujejo v DP ZORA ter da so rezultati v primerjavi s triažo s testom PAP primerljivi ali boljši. Poglaviten znanstven doprinos raziskave so naslednje ugotovitve: • Po našem vedenju smo prvi, ki smo v radnomizirani nadzorovani raziskavi (RNR) primerjali več testerjev za samoodvzem vaginalnega vzorca za test HPV. Naši rezultati kažejo, da je vrsta testerja pomembno povezana z odzivnostjo žensk, kar do sedaj ni bilo znano. Odzivnost pri enem testerji je bila značilno manjša (33 %) kot pri drugih dveh (39 % in 40 %). Ker želimo ob nadgradnji presejalnega programa s testom HPV doma za neodzivnice doseči čim večji odziv in s tem večjo pregledanost v programu ter s tem še dodatno zmanjšati incidenco RMV, je ta ugotovitev tako za znanost kot stroko izjemnega pomena. • Naša raziskava je ena redkih, v katerih so primerjali pristop z in brez obveznega naročila testerja. Teh raziskav je bilo malo, ker so prve RNR pokazale, da se ženske zelo slabo odzivajo, če morajo tester naročiti, odziv je bil podoben kot v primerjalni skupini. Naši rezultati kažejo drugače, saj smo dosegli pri obeh pristopih dober odziv (34 % in 38 %), večji kot v primerjalni skupini (18 %). Najverjetneje zato, ker smo ženskam ponudili možnost testa HPV doma ali pregleda pri ginekologu. Okoli polovica žensk s presejalnim testom v enem letu po vključitvi je imela opravljen test HPV doma, polovica pa test PAP pri ginekologu. Dobra odzivnost kljub obveznemu naročilu testerja je pomembna zato, ker je število poslanih testerjev 4-krat manjše, odziv po prejetem testerju pa 2,5-krat večji, če ženska tester naroči kot če ga prejme po pošti brez naročila. To pomembno zmanjša izmet testerjev in s tem povezane stroške ob morebitni vključitvi testa HPV doma za neodzivnice v presejalni program. • Rezultati uvedbe nove metode triaže HPV-pozitivnih s testom p16/Ki-67 v treh laboratorijih, ki že sodelujejo v organiziranem presejanju, bodo zelo zanimivi med drugim tudi zato, ker smo med prvimi, ki smo preverjali, kakšen proces učenja ocenjevalcev (presejalcev in citopatologov) je ob implementaciji te metode v obstoječe programe najbolj primeren in doseže najboljše rezultate v najkrajšem času. Preliminarni rezultati kažejo večjo med-laboratorijsko ujemanje v ocenjevanju testa p16/Ki-67 v primerjavi s testom PAP in večjo občutljivost za PIL-VS+ ob primerljivi specifičnosti. • Nova znanstvena dognanja bodo objavljena med drugim v treh doktorskih člankih sodelujočih raziskovalk Urške Ivanuš z OIL, Urške Salobir Gajšek iz SB Celje in Mateje Marčec iz SB Ptuj (prej UKC Maribor).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je za Slovenijo pomemben z več vidikov: • V okviru projekta smo pripravili in izpopolnili protokole za implementacijo testa HPV doma v program ZORA. Prvič smo upravljali s testerji za samoodvzem, vzpostavili informacijski sistem za upravljanje s testerji in dopisi ter preverili kako test HPV doma sprejemajo slovenske neodzivnice. Pridobljene izkušnje in rezultati so izjemnega pomena za nadaljnji razvoj DP ZORA. Vključitev testa HPV doma za neodzivnice v program ZORA bi lahko pomembno doprinesla k povečani pregledanosti najbolj ogrožene populacije žensk ter s tem k nadaljnjemu zmanjšanju incidence raka materničnega vratu v Sloveniji. • V Slovenijo smo prenesli novo metodo imunocitokemičnega barvanja brisa materničnega vratu s p16/Ki67 in za ocenjevanje teh preparatov usposobili citopatologe in presejalce v 3 od 9 laboratorijev, ki sodelujejo v DP ZORA. Pridobili smo pomembne izkušnje in rezultate glede učinkovitost te metode na populaciji slovenskih žensk, ki nam bodo koristile pri nadaljnjem razvoju DP ZORA. • S slepo revizijo citoloških in histopatoloških študijskih preparatov smo pridobili pomembne informacije o kakovosti dela izvajalcev DP ZORA, ki nam bodo služile v prihodnosti za ciljana usposabljanja izvajalcev. • Ker smo v projekt uspeli vključiti vse neodzivnice ustrezne starosti iz 2 od 9 slovenskih regij in dosegli zelo dober odziv, smo pravočasno odkrili 82 predrakavih sprememb visoke stopnje (PIL-VS). Te ženske smo zdravili in s tem preprečili, da bi zbolele z rakom materničnega vratu. Zaradi dobrih rezultatov raziskave smo presejanje s testom test HPV doma in triažo HPV-pozitivnih s testom p16/Ki-67 umestili kot novo metodo v Projekt presoje prenove presejalne politike DP ZORA. Uvajanje novih presejalnih metod priporočajo dopolnjene Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka materničnega vratu iz leta 2015. Projekt prenove presejalne politike smo kot enega ključnih strateških ciljev DP ZORA umestili v Državni program obvladovanja raka za obdobje 2017-2021. Predlog nove presejalne sheme bomo predvidoma predložili v presojo Zdravstvenemu svetu RS do leta 2021. Pričakujemo, da bomo s tem pomembno povečali pregledanost najbolj ogroženih žensk in s tem dodatno zmanjšali incidenco raka materničnega vratu v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
