Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pilotna raziskava sprejemljivosti in kakovosti samoodvzema vaginalnega vzorca za test HPV pri neodzivnicah v Državnem presejalnem programu za raka materničnega vratu DP ZORA

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
rak materničnega vratu, organiziran populacijski presejalni program, neodzivnice, samoodvzem vzorca, test HPV
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14114  dr. Darja Arko  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2016  321 
2.  17170  Sonja Bebar  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  123 
3.  20050  dr. Barbara Gazič  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2016  176 
4.  32509  Kristina Gornik Kramberger  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2016  42 
5.  37822  Simona Hutter Čelik  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2016  20 
6.  32519  dr. Urška Ivanuš  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  287 
7.  36525  dr. Katja Jarm  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  121 
8.  10772  dr. Rajko Kavalar  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2016  249 
9.  15076  dr. Veronika Kloboves-Prevodnik  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2016  281 
10.  32529  mag. Jakob Koren  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  32 
11.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2013 - 2016  40 
12.  27594  dr. Mateja Krajc  Medicina  Raziskovalec  2013 - 2016  356 
13.  15394  mag. Slavica Lahajnar  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  131 
14.  23193  mag. Mateja Marčec  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2013 - 2014  29 
15.  21548  dr. Nataša Nolde  Medicina  Raziskovalec  2013 - 2016  57 
16.  08007  dr. Srdjan Novaković  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  478 
17.  29647  dr. Maja Pakiž  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2013 - 2016  204 
18.  12199  dr. Živa Pohar Marinšek  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  143 
19.  04399  dr. Maja Primic-Žakelj  Onkologija  Vodja  2013 - 2016  834 
20.  23551  dr. Alenka Repše Fokter  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2013 - 2016  229 
21.  32527  Uršula Salobir Gajšek  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  45 
22.  01324  dr. Iztok Takač  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2013 - 2016  909 
23.  23050  dr. Vesna Zadnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2013 - 2016  494 
24.  25531  dr. Tina Žagar  Onkologija  Raziskovalec  2013 - 2016  236 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.362 
2.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.581 
3.  1187  Splošna bolnišnica Celje  Celje  5064716  2.856 
Povzetek
Rak materničnega vratu (RMV) je eden redkih rakov, ki ga je mogoče preprečiti z odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem predrakavih sprememb. Svet Evropske zveze je leta 2003 izdal priporočila za uvedbo organiziranih populacijskih presejalnih programov za raka in opredelil pogoje, ki jim morajo ti programi zadostiti. Slovenski Državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) teče skladno s temi priporočili že od leta 2003. V prvih petih letih delovanja smo že dosegli ciljno triletno pregledanost žensk (70 %), ob tem se je incidenca raka materničnega vratu (RMV) zmanjšala za dobro tretjino. Dobra četrtina žensk se kljub številnim ponovnim vabilom presejalnega pregleda ne udeleži (neodzivnice). Več kot polovica novih RMV nastane prav v tej skupini žensk, bolezen pa je pri njih praviloma že razširjena in težje ozdravljiva, zato je iskanje novih metod presejanja neodzivnic vodilni izziv dobro organiziranih presejalnih programov. Po izsledkih tujih raziskav je najučinkovitejša metoda samoodvzem vaginalnega vzorca za odkrivanje okužbe z visokotveganimi humanimi papilomskimi virusi (test HPV) na domu.   Osnovni namen predlaganega projekta je izboljšati kakovost DP ZORA tako, da se bo incidenca RMV še nadalje zmanjševala, predvsem na račun povečanja pregledanosti žensk, ki se doslej niso odzivale vabilom na presejalni pregled. Ob tem lahko upravičeno pričakujemo tudi zmanjševanje stroškov zaradi zdravljenja RMV in zaradi prezgodnje smrti.   Cilji projekta so: 1. Z randomizirano, intervencijsko raziskavo, ki je v Sloveniji prva med tovrstnimi raziskavami, v reprezentativnem vzorcu slovenskih neodzivnic preveriti, ali je metoda samoodvzema vzorca za test HPV primerna in učinkovita kot alternativni način presejanja slovenskih neodzivnic. Zato, da bodo naši rezultati primerljivi z evropskimi, smo se povezali s strokovnjaki iz Evrope, ki izvajajo sorodne raziskave. 2. Oceniti dodano vrednost izbranih biomarkerjev v triaži žensk, ki imajo pozitiven izvid presejalnega testa HPV (P16INK4a in Ki-67, metilacija DNK). 3. Primerjati dva testerja za samoodvzem vaginalnega vzorca za oceno, s katerim odkrijemo v populaciji več predrakavih sprememb. Eden ključnih rezultatov projekta bo »Priporočilo za nadgradnjo DP ZORA«, v katerem bo opredeljena smiselnost in podana ocena pričakovanega učinka morebitne nadgradnje DP ZORA z novo metodo alternativnega presejanja neodzivnic na pregledanost ciljne populacije v DP ZORA in incidenco RMV v Sloveniji. Predlagali bomo posodobitev obstoječe klinične poti DP ZORA in zbrali podatke za oceno stroškovne učinkovitosti nadgradnje programa. Nova metoda je za Slovenijo dobrodošla tudi zato, ker predvideva presejalne preglede na domu, zaradi česar se kljub povečani pregledanosti ciljne populacije ne poveča obremenitev že tako preobremenjenih ginekoloških timov na primarni ravni, ki izvajajo presejalne preglede v okviru rednega programa DP ZORA. Drug ključni rezultat projekta bodo strokovne »Smernice za obravnavo žensk s pozitivnim presejalnim izvidom testa HPV«, ki bodo osnovno navodilo za obravnavo žensk ob morebitni nadgradnji programa. Danes enotna priporočila za nadomestno presejanje neodzivnic ne obstajajo, predvsem zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov s tega področja iz dobro organiziranih, populacijskih presejalnih programov, kot je tudi slovenski. V projekt smo povezali ključne strokovnjake iz Slovenije in tujine, ki bodo sodelovali pri pripravi tako slovenskih kot evropskih smernic. Podatki iz raziskave bodo, zaradi primerljivosti metodologije slovenske študije sorodnim študijam v Evropi, lahko vključeni v metaanalize (a) za oceno učinkovitosti nove metode za presejanje neodzivnic, (b) za oceno optimalnih algoritmov za triažo HPV-pozitivnih žensk in uporabe nove metode analize metilacije DNK v triaži in (c) za primerjavo med različnimi metodami za samoodvzem.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave so pokazali, da je bil odziv na test HPV doma v obeh intervencijskih skupinah pomembno večji kot v primerjalni. Odziv žensk v skupini, ki je morala naročiti tester, je bil večji, kot v drugih tovrstnih raziskavah v svetu. Ugotovili smo tudi, da je odziv lahko povezan z vrsto testerja in da je triažo s testom p16/Ki-67 dokaj enostavno implementirati v citopatološke laboratorije, ki sodelujejo v DP ZORA ter da so rezultati v primerjavi s triažo s testom PAP primerljivi ali boljši. Poglaviten znanstven doprinos raziskave so naslednje ugotovitve: • Po našem vedenju smo prvi, ki smo v radnomizirani nadzorovani raziskavi (RNR) primerjali več testerjev za samoodvzem vaginalnega vzorca za test HPV. Naši rezultati kažejo, da je vrsta testerja pomembno povezana z odzivnostjo žensk, kar do sedaj ni bilo znano. Odzivnost pri enem testerji je bila značilno manjša (33 %) kot pri drugih dveh (39 % in 40 %). Ker želimo ob nadgradnji presejalnega programa s testom HPV doma za neodzivnice doseči čim večji odziv in s tem večjo pregledanost v programu ter s tem še dodatno zmanjšati incidenco RMV, je ta ugotovitev tako za znanost kot stroko izjemnega pomena. • Naša raziskava je ena redkih, v katerih so primerjali pristop z in brez obveznega naročila testerja. Teh raziskav je bilo malo, ker so prve RNR pokazale, da se ženske zelo slabo odzivajo, če morajo tester naročiti, odziv je bil podoben kot v primerjalni skupini. Naši rezultati kažejo drugače, saj smo dosegli pri obeh pristopih dober odziv (34 % in 38 %), večji kot v primerjalni skupini (18 %). Najverjetneje zato, ker smo ženskam ponudili možnost testa HPV doma ali pregleda pri ginekologu. Okoli polovica žensk s presejalnim testom v enem letu po vključitvi je imela opravljen test HPV doma, polovica pa test PAP pri ginekologu. Dobra odzivnost kljub obveznemu naročilu testerja je pomembna zato, ker je število poslanih testerjev 4-krat manjše, odziv po prejetem testerju pa 2,5-krat večji, če ženska tester naroči kot če ga prejme po pošti brez naročila. To pomembno zmanjša izmet testerjev in s tem povezane stroške ob morebitni vključitvi testa HPV doma za neodzivnice v presejalni program. • Rezultati uvedbe nove metode triaže HPV-pozitivnih s testom p16/Ki-67 v treh laboratorijih, ki že sodelujejo v organiziranem presejanju, bodo zelo zanimivi med drugim tudi zato, ker smo med prvimi, ki smo preverjali, kakšen proces učenja ocenjevalcev (presejalcev in citopatologov) je ob implementaciji te metode v obstoječe programe najbolj primeren in doseže najboljše rezultate v najkrajšem času. Preliminarni rezultati kažejo večjo med-laboratorijsko ujemanje v ocenjevanju testa p16/Ki-67 v primerjavi s testom PAP in večjo občutljivost za PIL-VS+ ob primerljivi specifičnosti. • Nova znanstvena dognanja bodo objavljena med drugim v treh doktorskih člankih sodelujočih raziskovalk Urške Ivanuš z OIL, Urške Salobir Gajšek iz SB Celje in Mateje Marčec iz SB Ptuj (prej UKC Maribor).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je za Slovenijo pomemben z več vidikov: • V okviru projekta smo pripravili in izpopolnili protokole za implementacijo testa HPV doma v program ZORA. Prvič smo upravljali s testerji za samoodvzem, vzpostavili informacijski sistem za upravljanje s testerji in dopisi ter preverili kako test HPV doma sprejemajo slovenske neodzivnice. Pridobljene izkušnje in rezultati so izjemnega pomena za nadaljnji razvoj DP ZORA. Vključitev testa HPV doma za neodzivnice v program ZORA bi lahko pomembno doprinesla k povečani pregledanosti najbolj ogrožene populacije žensk ter s tem k nadaljnjemu zmanjšanju incidence raka materničnega vratu v Sloveniji. • V Slovenijo smo prenesli novo metodo imunocitokemičnega barvanja brisa materničnega vratu s p16/Ki67 in za ocenjevanje teh preparatov usposobili citopatologe in presejalce v 3 od 9 laboratorijev, ki sodelujejo v DP ZORA. Pridobili smo pomembne izkušnje in rezultate glede učinkovitost te metode na populaciji slovenskih žensk, ki nam bodo koristile pri nadaljnjem razvoju DP ZORA. • S slepo revizijo citoloških in histopatoloških študijskih preparatov smo pridobili pomembne informacije o kakovosti dela izvajalcev DP ZORA, ki nam bodo služile v prihodnosti za ciljana usposabljanja izvajalcev. • Ker smo v projekt uspeli vključiti vse neodzivnice ustrezne starosti iz 2 od 9 slovenskih regij in dosegli zelo dober odziv, smo pravočasno odkrili 82 predrakavih sprememb visoke stopnje (PIL-VS). Te ženske smo zdravili in s tem preprečili, da bi zbolele z rakom materničnega vratu. Zaradi dobrih rezultatov raziskave smo presejanje s testom test HPV doma in triažo HPV-pozitivnih s testom p16/Ki-67 umestili kot novo metodo v Projekt presoje prenove presejalne politike DP ZORA. Uvajanje novih presejalnih metod priporočajo dopolnjene Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka materničnega vratu iz leta 2015. Projekt prenove presejalne politike smo kot enega ključnih strateških ciljev DP ZORA umestili v Državni program obvladovanja raka za obdobje 2017-2021. Predlog nove presejalne sheme bomo predvidoma predložili v presojo Zdravstvenemu svetu RS do leta 2021. Pričakujemo, da bomo s tem pomembno povečali pregledanost najbolj ogroženih žensk in s tem dodatno zmanjšali incidenco raka materničnega vratu v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno