Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Preprečevanje vlaženja lesa, kot merilo učinkovitosti zaščite lesa pred glivami razkrojevalkami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.02  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Lesarstvo 

Koda Veda Področje
T460  Tehnološke vede  Lesna, kašna in papirna tehnologija 

Koda Veda Področje
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
les, vlažnost lesa, življenjska doba lesa, lesne glive, fizikalne lastnosti, kemijske lastnosti, vrednotenje življenjske dobe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  280 
2.  30867  dr. Franci Bajd  Fizika  Raziskovalec  2015 - 2016  89 
3.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  488 
4.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2013 - 2016 
5.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2013 - 2016  1.326 
6.  29227  dr. Mirko Kariž  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  170 
7.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  1.331 
8.  17846  Borut Kričej    Tehnični sodelavec  2013 - 2014  434 
9.  29636  Luka Krže    Tehnični sodelavec  2013 - 2016  206 
10.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  485 
11.  37938  dr. Tijana Martinović  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  36 
12.  24676  dr. Maks Merela  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  566 
13.  14574  dr. Mojca Urška Mikac  Fizika  Raziskovalec  2013 - 2016  150 
14.  00395  dr. Marko Petrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  880 
15.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  369 
16.  05248  dr. Franc Pohleven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  1.195 
17.  07925  Ana Sepe    Tehnični sodelavec  2013 - 2016  131 
18.  12056  dr. Igor Serša  Fizika  Raziskovalec  2013 - 2016  471 
19.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  702 
20.  13057  mag. Bogdan Šega  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  205 
21.  16382  dr. Milan Šernek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  573 
22.  32771  dr. Ines Štraus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  52 
23.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2013 - 2016  29 
24.  19719  dr. Črtomir Tavzes  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013  193 
25.  33176  dr. Nejc Thaler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  129 
26.  32016  dr. Aleš Ugovšek  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2013  90 
27.  31988  dr. Ajda Ulčnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2013  17 
28.  20457  Andreja Žagar    Tehnični sodelavec  2013 - 2016  62 
29.  37914  Marko Željko    Tehnični sodelavec  2015 - 2016 
30.  37804  dr. Jure Žigon  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  198 
31.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  170 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.664 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.995 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
Povzetek
Velika variabilnost lesnih vrst in lesnih proizvodov (polproizvodov) nam omogoča širok, raznolik spekter uporabe in predstavlja odlično alternativo materialom, ki okolje obremenjujejo tako v fazi pridobivanja, kot tudi po koncu življenjske dobe. Odlično razmerje med mehanskimi lastnostmi in maso uvršča les tudi med odlične konstrukcijske materiale. Tako raba lesa izboljšuje okoljski profil gradbenega sektorja, kot tudi pohištvene industrije…. Žal pa se dejstvo, da je les biorazgradljiv (to je dobra lastnost, ki omogoča okolju prijazno razgradnjo po koncu življenjske dobe), spremeni v izrazito slabost, ko les uporabljamo na prostem, kje je izpostavljen širokemu spektru škodljivcev. Zato moramo les na prostem na takšen ali drugačen način zaščititi. Najpogostejša rešitev s katero podaljšamo življenjsko dobo lesa je impregnacija domačih neodpornih lesnih vrst z biocidi ali uporaba tropskih lesnih vrst. Obeh možnosti ne uvrščamo ravno med okolju prijazne. Zato na področju zaščite lesa potekajo številne raziskave o možnostih nebiocidne zaščite lesa. V okviru tega projektnega predloga se bomo dotaknili treh rešitev in sicier: impregnacije neodpornih lesnih vrst s hidrofobnimi pripravki, modifikacija lesa in uporaba domačih odpornih lesnih vrst. Odpornost lesa, modificiranega lesa, kot tudi impregniranega lesa proti lesnim glivam (lesne glive so najpomembnejši škodljivci v Evropi) so vedno kombinacija toksičnega delovanja lesnih ekstraktivov na eni strani ter anatomskih, kemijskih lastnosti, ki na takšen ali drugačen način zavirajo navlaževanje lesa (kljub temu, da vodoodbojnost v celoti ne opisuje teh mehanizmov, bomo v nadaljevanju za opis te lastnosti uporabljali ta termin, saj ustreznejše slovenske besede ni). Ustrezno visoka vlažnost je ključna za razvoj lesnih gliv. V okviru tega projekta načrtujemo primerjavo med naravno voododbojnostjo z umetno pridobljeno vododbojnostjo (le to pridobimo z impregnacijo s hidrofobnimi pripravki ali modifikacijo lesa). V večini obstoječih raziskav so se osredotočili le na en mehanizem, v tej raziskavi pa se bomo osredotočili tudi na sinergistične vplive med tema dejavnikoma. Zato ta tip raziskave zahteva celovit pristop in celostno obravnavo lesa. Nenazadnje, tako trajnost, kot tudi življenjska doba lesa zavisita v veliki meri od klimatskih razmer mikro okolja. Klimatski pogoji v Ljubljani sodijo med najbolj ugodne v Evropi za delovanje lesnih gliv na lesu na prostem. Zato bomo rezultate testov v Ljubljani primerjali z rezultati vzporednih testov v Corvalisu, Hillu in Hannovru. Določanje odpornosti lesa je izredno zahtevna naloga. Večina standardnih laboratorijskih testov je načrtovana za testiranje lesa zaščitenega z biocidi. Te teste nekako vrednotimo kot mučilne teste in so pogosto nerealni za vrednotenje fungicidnih lastnosti lesa, ki ni impregniran z biocidi. Sodobni zaščitni pripravki namreč delujejo na drugem principu. Biocidni proizvodi delujejo tako, da ubijejo ali vsaj fiziološko močno oslabijo lesne škodljivce. Sodobne rešitve, pa so načrtovane tako, da z njimi ne ustvarimo ugodnih pogojev za delovanje gliv in zato niso tako okoljsko sporne, kot klasične rešitve. Na primer: lesne glive za delovanje potrebujejo vlažen les. V kolikor les ni vlažen, do razkroja ne pride. V tej raziskavi bomo med seboj primerjali različne materiale (materiale, ki smo jim umetno povečali vodoodbojnost, lesne vrste za katere je znano da so bolj vodoodbojne…). Vodoodbojnost in fungicidne lastnosti bomo določili tako v laboratorijskih, kot tudi terenskih pogojih in tako skušali razviti indikatorske metode za določanje življenjske dobe lesa na prostem. Drug problem je povezan z vrednotenjem razkroja lesa. Večina klasičnih metod vrednotenja razkrojenosti lesa na prostem temelji na vizualni oceni, kljub temu da je znano da so prve stopnje razkroja s prostimi očmi nevidne. Ocenjevanja razkrojenosti/kolonizacije se bomo tako lotili s sodobnimi molekularnimi metodami.
Pomen za razvoj znanosti
- S proučevanjem interakcij med lesom in uporabljenimi kemikalijami smo razširili spoznanja tako o kemizmu pripravkov, kot tudi o interakcijah z lesom - Preučevanje sorpcijskih lastnosti s hidrofobnimi pripravki zaščitenega lesa je razširilo znanja o osnovnih lastnostih lesa, ki v večini primerov določajo tudi uporabnost lesa v praksi - Študij mehanizmov in poteka kolonizacije lesa obdelanega z različnimi biocidnimi in nebiocidnimi pripravki je izboljšalo razumevanje glivnega razkroja - S primerjavo in analizo rezultatov laboratorijskih testov z z dejanskimi razmerami smo izboljšali zanesljivost laboratorijskih testov - S predlaganim programom smo razširili osnovno znanje o lesu ter postavili izhodišča za nadaljnje raziskovalno-razvojno delo na tem področju - Vsa nova spoznanja o spremembah lastnosti lesa med staranjem, dejavnikih razkroja lesa in sukcesiji glivne kolonizacije lesa smo (ozirma bomo v kratkem) objavljali v mednarodni znanstveni literaturi. Za slovensko javnost, ki nima dostopa do tujih revij ali ima težave z razumevanjem tujih jezikov, smo izbrane članke predstavili tudi v slovenskih revijah - Na domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferencah smo z referati predstavljali raziskave, ki smo jih izvedli v okviru sofinanciranega projekta in tako tvorno prispevali k razpravi in izmenjavi mnenj v znanstveni skupnosti. - Delo na projektu je poglobilo mednarodno znanstveno sodelovanje projektne skupine na področju lesnih škodljivcev, vrednotenja življenjske dobe lesa in zaščite lesa. Miha Humar je tako postal vodja delovne skupine enega od COST projektov. - Na temo projekta je diplomiralo več študentov lesarstva (I in II stopnja), Pred zagovorom je tudi doktorandka, ki deluje na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
-Uspešen zaključek tega projekta je industrijskemu partnerju – sofinancerju- podjetju Silvaprodukt d.o.o. omogočil boljše in zanesljivejše trženje obstoječe palete izdelkov, in razvoj novega pripravka na osnovi hidrofobnih sestavin - Silvacera. -Na podlagi indikatorjev razvitih v okviru tega projekta (in na podlagi sodelovanj s tujimi kolegi), lahko predvidimo okvirno življenjsko dobo lesa na prostem. Razvit je bil model Meyer-Veltrup. -Podatke o predvidenem življenjski dobi naravno odpornega lesa koristijo tudi ostalim podjetjem, ki se ukvarjajo z lesno gradnjo. -Partnersko podjetje Silvaprodukt je v okviru tega projekta pridobilo številne informacije o obstoječem izdelku (Silvanolin) in razvijajočih se izdelkih (Silvacera), kar je povečalo konkurenčno prednost tega podjetja na mednarodnem trgu. Za svoje izdelke tako podjetje lahko ponudi zanesljivo garancijo, ki temelji na realnih podatkih. S tem je podjetje povečalo potencial za ohranitev delovnih mest. -Ker so rezultati izsledkov projekta v veliki meri javno objavljeni, so z njimi seznanjena tudi druga podjetja v lesno-predelovalni in gradbeni panogi ter tudi podjetja ki proizvajajo izdelke za zaščito lesa. Zato imajo imeli izsledki projekta podobne ugodne vplive kot na podjetje, ki bo finančno podprlo raziskavo, tudi na preostala podjetja s panoge.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno