Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Integrativne raziskave evolucije spolnega dimorfizma

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B005  Biomedicinske vede  Zoologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
Evolucija, koevolucija, morfologija, naravna in spolna selekcija, filogenetika, filogenomika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  34594  dr. Ren Chung Cheng  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  43 
2.  36398  dr. Klemen Čandek  Biologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  43 
3.  11130  dr. Sašo Džeroski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2017  1.138 
4.  32208  dr. Matjaž Gregorič  Biologija  Mladi doktor s subvencionirano plačo  2015 - 2017  325 
5.  31050  dr. Dragi Kocev  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2017  187 
6.  07673  dr. Dušan Kordiš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  214 
7.  28436  dr. Simona Kralj Fišer  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  170 
8.  19326  dr. Matjaž Kuntner  Biologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  479 
9.  32700  Tjaša Lokovšek    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  25 
10.  22279  dr. Bernard Ženko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2017  165 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.122 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Nekatere živalske in rastlinske skupine so neodvisno razvile izrazit spolni dimorfizem (SD), kjer se spola izrazito razlikujeta v velikosti, obliki, vedenju ali fiziologiji. Dobro poznani primeri iz skupine vretenčarjev kažejo spolni velikostni dimorfizem (SSD), kjer so samci izrazito večji od samic, med nevretenčarji pa poznamo bolj dramatične primere SSD v korist velikosti samic. Te so do 10,000 krat težje od samčkov. Evolucijo SSD največkrat razlagamo kot posledico tega, da imajo samice in samci maksimalni fitnes pri različnih telesnih velikostih. Pri členonožcih evolucijo SSD v korist samic pripisujemo selekciji plodnosti: povečana samičina velikost poveča tudi produkcijo in velikost jajčec, kar pomeni več in bolj viabilne potomce. Po drugi strani samci ostajajo podobnih velikosti, kot so tisti pri predniških vrstah. Slednje razlagamo kot posledico »časovnega tekmovanja med samci«, kjer imajo samci, ki prej dozorijo (in so zato manjši) večje možnosti za dostop do samic. Nasprotno, fizično tekmovanje med samci favorizira večje samce. Razumevanje spolno specifičnega ravnotežja med selekcijskimi pritiski na odraslo velikost in trajanjem maturacije, ki kompleksno vplivajo na izbor samčeve in samičine velikosti, lahko osvetli evolucijske vzroke in posledice SD. Večina raziskav ni upoštevala filogenetske osnove za nastanek SSD in je tako poenostavila razlage procesov, ki so vodili v evolucijo ali pa so posledica SSD. Adaptivno selekcijo najbolj podpremo, če se je določen znak v evoluciji večkrat razvil neodvisno oz. konvergentno. Konvergence nam pomagajo identificirati znake, ki kažejo na podobne evolucijske rešitve. Za razumevanje evolucijskih vzrokov in posledic SSD predlagamo združitev metod in znanja filogenetike, ekologije, etologije, razvojne biologije, evolucije in filogenomike pri dveh neodvisnih linijah. Vse bolj postaja jasno, da je za globje razumevanje evolucije potrebno združevati komparativne študije makro-evolucijskih vzorcev z eksperimentalnimi študijami modelnih organizmov in njihovih mikro-evolucijskih procesov. Naš projekt je prvi te vrste, ki se osredotoča na ponavljajočo se evolucijo znakov korelirajočih z SSD. V evoluciji pajkov se je večkrat razvil ekstremni SD, ki je povezan z navidez nenavadnimi spolnimi praksami v različnih linijah, npr. spolnim kanibalizmom, samčevim samožrtvovanjem, emaskulacijo, genitalno čepitvijo ter detomorom, zato so pajki idealna skupina za primerjalne študije SD. Filogenetika mrežarjev na nivoju vrst večinoma razloži SSD kot gigantizem samic, ki nastane zaradi selekcije plodnosti. Vendar pa so na nižjem taksonomskem nivoju vzorci precej bolj zapleteni in so verjetno posledica kombinacije pritiskov naravne in spolne selekcije. Zaradi pomanjkanja empiričnih podatkov trenutno ni možno z gotovostjo interpretirati evolucije ter bioloških posledic SD pri pajkih. Za pridobitev stabilnih filogenij za dve skupini pajkov z replicirano evolucijo SD—zlati mrežarji (Nephila, Nephilidae) ter osasti pajki (Argiope, Araneidae)—predlagamo sekveniranje naslednje generacije, ki lahko zagotovi 100 krat več nukleotidnih podatkov, kot jih dosegajo naše trenutne filogenetske analize. Za preverjanje spodnjih hipotez bomo pridobljene filogenije kombinirali z razvojnimi, vedenjskimi in evolucijskimi analizami: 1 Evolucija velikosti je neodvisna med spoloma. 2 Selekcijski pritiski in optimumi velikosti so različni med spoloma. 3 Evolucija gigantizma samic je razvojno omejena. 4 Evolucijski izvori SSD so omejeni na tropske klimate. 5 Gigantizem samic ima skupne ekološke in biološke posledice. 6 Gigantizem samic ima skupne vedenjske in fiziološke posledice. Rezultati testiranja teh hipotez bodo pomagali odgovoriti na naše glavno vprašanje, ali ima SD napovedljive koevolucijske posledice. Naš projekt napoveduje bistven napredek v evolucijski biologiji ter višanje slovenske znanstvene odličnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen rezultatov zaključenega projekta je v njegovih doprinosih k odlični temeljni znanosti, kot je razvidno iz monogih nastalih publikacij. V sklopu projekta smo objavili več kot 15 izvirnih znanstvenih člankov, nekaj sinteznih pa imamo še v pripravi. Te znanstvene objave so pretežno v vrhunskih revijah, kljub temu pa ne zanemarjamo niti nižje rangiranih društvenih revij niti poglavij v knjigah. Naše rezultate smo predstavili na mnogih znanstvenih srečanjih ter vabljenih seminarjih. Nismo zanemarili niti javnega obveščanja, saj so naši izsledki splošno pomembni za evolucijsko biologijo na eni strani ter zanimivi za popularno znanost na drugi. Projekt je vseboval tudi močno komponento usposabljanja, s starostno in spolno uravnoteženo mešanico starejših raziskovalcev, zgodnjih znanstvenikov in podiplomskih študentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so doprinesli k odličnosti slovenske temeljne znanosti. Raziskovalna skupina je delovala v slovenskih laboratorijih, vendar z močno mednarodno komponento, ki je pripomogla k mednarodni vpetosti. Dva od naših doktorskih študentov sta tujca, ki sta v letih podiplomskega študija prispevala k mednarodnemu znanstvenemu in kolektivnemu vzdušju v slovenskih laboratorijih, enen se je že reintegriral v tajvansko univerzitetno okolje. Pomemben del terenskega dela smo izvajali v Južni Afriki, kjer smo ohranjali stike z lokalno biologijo ter istočasno prispevali k varovanju narave. Del naših pedagoških zadolžitev je potekal na Kitajskem, kjer uveljavljamo pomen slovenske temeljne znanosti skozi predavanja in mentorstva študentom. Vodja projekta je zadnji, sintezni del raziskav izvajal še v ZDA skozi Fulbrightovo izmenjavo ter populariziral slovensko biološko znanje skozi vrsto univerzitetnih ali javnih predavanj. Ugotavljamo, da je projekt uspešno potekal na večih kontinentih in kvalitetno promoviral slovensko znanstveno odličnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno