Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Stik civilizacij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 
Ključne besede
Arheologija, prazgodovina, mlajša železna doba, Kelti, romanizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  38505  dr. Martina Blečić Kavur  Arheologija  Raziskovalec  2016 - 2017  226 
2.  02065  dr. Dragan Božič  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  337 
3.  02570  dr. Mitja Guštin  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2015  550 
4.  24576  dr. Boris Kavur  Arheologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  373 
5.  25029  dr. Irena Lazar  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  446 
6.  26261  dr. Zrinka Mileusnić  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2017  130 
7.  22572  dr. Gregor Pobežin  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2017  267 
8.  37625  Mateja Ravnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2017  68 
9.  06464  dr. Marjeta Šašel Kos  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  457 
10.  06917  dr. Snežana Tecco Hvala  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  94 
11.  26260  dr. Alenka Tomaž  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  155 
12.  28645  dr. Katharina Zanier  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  143 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.329 
3.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  8.804 
Povzetek
Projekt obsega preučevanje kulturne dediščine izbranih prazgodovinskih skupnosti na področju današnje Slovenije v obdobju od 5. stoletja pred našim štetjem do sredine prvega stoletja našega štetja. Kulturno to pomeni od obdobja konca starejše železne dobe, obdobje celotne mlajše železne dobe do zaključka procesa romanizacije. V okviru projekta bo preučevana materialna kultura s tega področja (predmeti), interpretacije manipulacije s predmeti materialne kulture (rituali pokopa, darovanja in žrtvovanja) ter poselitveni vzorci; duhovna kultura, ki jo lahko rekonstruiramo (odrazi obredij, epigrafski spomeniki, zapisi o mitologiji) ter zgodovinski viri sodobnikov, ki pričajo o tem področju. Materialni predmeti, rituali in epigrafski ter zgodovinski viri bodo uporabljeni za preučevanje stikov s sosednjimi kulturami in civilizacijami ter kot dokumenti za prepoznavanje kulturnega razvoj v treh časovnih obdobjih – v času med 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem; v času med 3. in 1. stoletjem pred našim štetjem ter času med 2. stoletjem pred in 1. stoletjem našega štetja. V raziskave bodo vključena arheološka odkritja s prostora jugo-zahodne (Primorska in Kras), osrednje in jugo-vzhodne (Dolenjska) ter vzhodne Slovenije (Štajerska in Prekmurje). Izbiro raziskovalnih področij je narekovala vsebina projekta oziroma načrt opazovanja dinamike kulturnih in ekonomskih stikov med sredozemskimi civilizacijami ter prazgodovinskimi kulturami Evrope oziroma njihovih alpskih, panonskih ter balkanskih vplivov. V najstarejšem obdobju mlajšeželeznodobne poselitve Slovenskega prostora so zraven vplivov sredozemskih civilizacij na področju severnega Jadrana, kjer ni bilo kulturnih prekinitev, ter vplivov iz alpskega in balkanskega prostora, dominantni vplivi vzhodnokeltske civilizacije na vzhodu, ki prav tam povzročijo najobčutnejšo kulturno spremembo oziroma prekinitev regionalnega kulturnega razvoja. V srednjem obdobju mlajšeželeznodobne poselitve Slovenskega prostora so zraven vedno močnejših vplivov rimske republike, ki se končajo z zasedbo obalnega dela, dominantni predvsem kulturni vplivi iz alpskega prostora , vzdržuje pa se tudi kontinuiteta stikov z vzhodnimi Kelti. Kontinuiran kulturni razvoj in vzpostavitev Mokronoške kulturne skupine pomeni vrhunec lokalne proizvodnje ter širjenje njenih vplivov proti zahodu, severu, jugu in vzhodu. V končnem obdobju se obalni prostor konsolidira v okviru rimske države, osrednje in vzhodno slovensko ozemlje pa sta najprej vključena v Noriško kraljestvo, v katerem se intenzivirajo kulturni stiki tako z alpskim kot tudi balkanskim prostorom vzhodnih Keltov, na koncu pa sta oba, brez intenzivnih sprememb vključena v rimsko državo.
Pomen za razvoj znanosti
Financiranje nacionalnega raziskovalnega projekta je bilo pomembno zaradi razvoja arheološke znanosti v Sloveniji, razvoja znanosti v širši regiji ter napredka raziskovalnega potenciala na Univerzi na Primorskem. Raziskave so predstavile sodobne interpretacije kulturne zgodovine mlajše železne dobe – pomena keltske arheologije, trgovina na dolge razdalje in kulturnih stikov na prostoru Slovenije in širše regije. Poglavitni prispevek raziskovalnega projekta k razvoju področja raziskav je bil uporaba sodobnih konceptov iz študij materialne kulture za interpretacijo prazgodovinske trgovine na dolge razdalje in kulturnih vplivov. Vseboval je revizijo predhodnih vedenj, formulacijo teorijskih ozadij, analize pomembnih arheoloških najdb, testiranje formuliranih teorijskih ozadij ter zgodovinskih kot tudi antropoloških interpretacij opazovanih arheoloških najdb. Vzpostavitev novih raziskovalnih vprašanj in ciljev raziskav je omogočila vpeljavo novih paradigm in perspektiv materialne kulture ter posledično keltske prisotnosti v Evropski in predvsem jugo-vzhodno evropski arheologiji. Slednja je veda, ki potrebuje nov teorijski okvir, da bi lahko prepoznala in pomagala razrešiti družbene izzive v regiji. Raziskovalna skupina je bila sestavljena iz znanstvenikov z različnih področij specializacije – vsak od njih je že bil vodja raziskovalnih, komercialnih in promotivnih projektov na svojem področju. Vendar je projekt omogočil njihovo sodelovanje in skupne napore k vzpostavitvi napredne perspektive raziskav mlajše železne dobe, ki so omogočile, da so se razvile nove in prelomne interpretacije Keltske prisotnosti – od produkcije materialne kulture, prazgodovinske kreativnosti in trgovine opazovane v perspektivi evropske kulturne zgodovine. Projekt je bil poglavitnega pomena za razvoj splošnega znanja utemeljenega na načrtovanem, hitrem in neposrednem prenosu rezultatov različnim javnostim – predstavitev znanstvenim skupnostim na kongresih in z znanstvenimi objavami predstavlja predvsem promocijo znanstvene odličnosti slovenskih raziskovalnih inštitucij. S predstavitvami javnosti v obliki razstav v Sloveniji in tujini, produkcijo popularnih knjig, promocije na družbenih omrežjih, kot tudi s prenosom znanja na področje izobraževanja so bili rezultati projekta posredovani širšim javnostim. Rezultati si bili direktno vključeni v učne načrte na Univerzi na Primorskem ter predstavljeni na gostujočih predavanjih na drugih univerzah, kar predstavlja dobro prakso hitrega in učinkovitega prenosa rezultatov raziskav v izobraževanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Znanstveni vpliv Rezultati projekta predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju keltske arheologije ter kulturnih stikov na prostoru med Alpami, Sredozemljem, Balkanom in Karpatsko kotlino. Od dna proti vrhu načrtovan projekt je predstavil mikroregionalne, regionalne in širše kulturne značilnosti mlajšeželeznodobne arheologije. Omogočil je preverjanje ustreznosti domnevnih kulturnih skupin in ustvaril formulacije poglavitnih prispevkov k razumevanju preteklih populacij omenjenih v literarnih virih. Ekonomski vpliv Od raziskav proti rezultatom načrtovan projekt je predstavil dobro prakso regionalnih arheoloških študij ter bo lahko kopiran v podobni raziskovalnih in družbenih kontekstih. Projekt je z vzporedno načrtovano popularno promocijo raziskav ustvaril osnovo za lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne predstavitve kulturne dediščine in njene umestitve v okvir ponudb poglavitnih destinacij kulturnega turizma. Jasni cilji Raziskovalni projekt je sledil ciljem razvoja znanosti formuliranim v slovenskih nacionalnih in univerzitetnih raziskovalnih razvojnih strategijah. Eden izmed poglavitnih ciljev je razvoj novih metodologij raziskav v katerih podatke iz naravoslovja, primerljive s podatki iz podobnih raziskovalnih ustanov po svetu, uporabljamo za razvoj sodobnih pojasnitev v humanistiki. Sodelovanje vseh raziskovalcev Struktura raziskovalnega projekta je omogočala sodelovanje dveh partnerskih ustanov na nacionalni ravni ter vključitev številnih tujih partnerjev. Ker so bili obeh organizacijah delno vključeni številni raziskovalci so njihove različne specializacije prispevale k širini razprave, ustvarjenju multivokalnosti argumentacije ter jačanju in širjenju spektra podpodročij vključenih v raziskave. Določitev usmeritev prednosti Raziskovalni projekt je omogočil financiranje v katerem so raziskovalci bili sposobni slediti svojim obvezam in razvijati v kontinuiteti nove perspektive in metodologije raziskav. Sledeč najvišjim raziskovalnim standardom pri izvedbi projekta je pospešil produktivnost raziskav v obeh raziskovalnih organizacijah ter stimuliral raziskovalne partnerje in potencialne uporabnike rezultatov. Napredovanje raziskovalnega potenciala na Univerzi na Primorskem Raziskovalna skupina Inštituta za arheologijo in dediščino je koordinirala več nacionalnih, mednarodnih in promocijskih projektov kot tudi več obsežnejših komercialnih izkopavanj. Posledično smo vzpostavili tesna sodelovanje s poglavitnimi nacionalnimi raziskovalnimi, muzejskimi in izobraževalnimi ustanovami v širši regiji. Te povezave so podpirale vključitev številnih ustanov in omogočile dostop do najpomembnejših odkritij kot tudi podpirale in pospeševale prenos rezultatov in raziskovalnih dobrih praks.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno