Projekti / Programi
Konfucijanska prenova in teoretske osnove kitajske modernizacije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Moderno konfucijanstvo, kitajska miselnost, kitajska kultura, modernizacija, kulturni vplivi
Raziskovalci (18)
Organizacije (2)
Povzetek
Azijske družbe so v 21. stoletju na novo začrtale zemljevid napredka: ravnovesje ekonomske, če ne celo politične moči se preveša iz evro-ameriške v azijsko regijo. Ta preobrat nas sooča z mnogimi problemi, ki so povezani s transformacijami materialnih in idejnih paradigem, katere ne določajo zgolj razvoja azijskih družb, temveč merodajno vplivajo tudi na mednarodne odnose. Pri iskanju strateških rešitev za tovrstne probleme je potrebno znotraj kontekstov posamičnih kulturnih ozadij upoštevati širše perspektive. Le-te niso omejene zgolj na ekonomske in ekološke vidike, temveč vključujejo tudi politično in družbeno vlogo ideologij ter kulturno pogojenih vrednot, ki predstavljajo osrednje epistemološke osnove, na katerih temelje najbolj karakteristične in trajne inštitucije teh družb.
Osrednji raziskovalni interesi, ki opredeljujejo sodobno kitajsko teorijo na področju humanistike, so med drugim povezani z razvojnimi trendi konfucijanske prenove, ki predstavlja tudi glavni predmet raziskovanja predlaganega projekta. Ta idejna prenova sodi k najpomembnejšim preobratom v novejši kitajski zgodovini in se kaže predvsem v filozofski struji takim. Modernega konfucijanstva, ki sodi k najvplivnejšim teoretskim tokovom znotraj kitajskih ideologij modernizacije. Ta teoretska struja se je pričela razvijati na pragu 20. stoletja predvsem v Hong Kongu in na Tajvanu, vendar se je kmalu uveljavila tudi v drugih vzhodnoazijskih družbah, katerih tradicije so temeljile na konfucijanski miselnosti, kot na primer v Južni Koreji in Japonski. V zgodnjih osemdesetih letih se je postopoma ponovno razširila tudi v L.R. Kitajski, kjer dandanes prav tako predstavlja enega osrednjih ideoloških diskurzov. Ta pojav je vsekakor vreden podrobnejše raziskave, saj nam lahko veliko pove o sodobni kitajski družbi in o funkciji ene najpomembnejših filozofskih dediščin znotraj globalnega sveta. Diskurzi Modernega konfucijanstva so opredeljeni z iskanjem sinteze med zahodno in tradicionalno kitajsko miselnostjo ter s težnjo po kreaciji sistema idej in vrednot, ki bi lahko služile kot osnova za reševanje družbenih in političnih problemov sodobnega, globaliziranega sveta. Zato osrednja teoretska izhodišča predlaganega projekta ne izhajajo zgolj iz filozofskih predpostavk, idej in metod Modernega konfucijanstva, temveč so usmerjena tudi v osvetlitev političnih, družbenih in ideoloških ozadij same konfucijanske prenove na eni, in njene notranje povezave s teoretskimi temelji kitajske modernizacije na drugi strani.
Na osnovi Webrove teze, po kateri je bila protestantska etika osrednjega pomena za pričetek in razvoj modernizacije, je namreč pomembno kritično preučiti takim. post-konfucijansko hipotezo, ki to tezo zavrača in po kateri naj bi bile družbe, ki so osnovane na konfucijanski etiki, pri razvoju industrializacije, blagostanja in modernizacije v marsikaterem pogledu uspešnejše od zahodnih. Weber je namreč precej izčrpno analiziral Kitajsko in prišel do zaključka, da so njene tradicije popolnoma nezdružljive z modernizacijo. Za razjasnitev vprašanja o tem, ali je takšna evrocentrična perspektiva modernosti še veljavna, nameravamo v okviru projekta raziskati zgoraj omenjene predpostavke, pri čemer izhajamo iz hipoteze, po kateri predstavlja modernizacija kompleksen proces družbenih tranzicij, ki vključuje tako univerzalne, kot tudi kulturno pogojene elemente. Zato je pomembno analizirati tudi vprašanje o tem, ali ima moderno konfucijanski teoretski model dejansko potencial za vzpostavitev takšne oblike modernosti, ki ne temelji na individualizmu, temveč na komunitarizmu. Verifikacija te hipoteze bi namreč pomenila, da predstavlja predpostavka o domnevno »nujni« in »inherentni« povezavi med modernizacijo in individualizmom, ki je bila doslej v mednarodni teoriji splošno veljavna in samoumevna, v resnici zgolj plod specifičnih zahodnih zgodovinskih paradigem.
Pomen za razvoj znanosti
Ker lahko moderno konfucijanska prizadevanja za revitalizacijo in rekonstrukcijo tradicionalne konfucijanske miselnosti vidimo tudi kot poskus preprečevanja prevlade globalno dominantnih ideoloških trendov in ohranjanja kitajske kulturne identitete, je projekt veliko doprinesel k razvoju teoretskih dialogov med Azijo in Evropo. Ne glede na dejstvo, da je bilo v Aziji v zadnjih letih izdanih veliko število knjig in akademskih člankov na temo Modernega konfucijanstva, pa je v zahodnih virih bila ta tema prej tako rekoč še neobdelana. Projektne raziskave so utemeljeno izpostavile, da je kitajski proces modernizacije opredeljen s specifičnimi posebnostmi, ki niso univerzalnega značaja, ampak vsaj delno tudi kulturno pogojene. Glede na dejstvo, da so študije, ki obravnavajo kompleksno problematiko razmerja med tradicijo in modernostjo oz. med kontinuiteto in spremembami še vedno v fazi razvoja, in glede na dejstvo, da so moderno konfucijanski diskurzi, ki tvorijo pomemben del tovrstnih študij, na zahodu še vedno premalo raziskani, so rezultati projektnih raziskav preko evalvacije in nadgrajevanja obstoječega znanja o sodobnih idejnih transformacijah v tranzicijskih družbah sodobne Kitajske zapolnili pomembno vrzel v sodobnih medkulturnih socioloških in filozofskih študijah, kar bo zagotov pomembno za vzpostavitev konsistentnejše osnove za mednarodne odnose med Evropo (vključno s Slovenijo) in Kitajsko. Projekt je članom in članicam projektne skupine omogočil izdelavo sistematične in koherentne analize ter novih interpretacij vsebin, aksioloških inovacij in družbenega pomena modernega konfucijanstva; njegov pomen je tudi v predstavitvi najpomembnejših doprinosov te idejne struje k sodobni globalni teoriji širši akademski javnosti zahodnega sveta. Poleg tega so bile v okviru pričujočega projekta izdelane nove metodologije multidisciplinarnih pristopov na področju humanistike in družboslovja, zlasti na področju sinoloških študij. Konceptualna zasnova projekta je namreč temeljila na uporabi takšne metodologije medkulturnih raziskav, ki upošteva inkomensurabilnost premisnih omrežij obravnavanih kultur in na vključevanju raziskav materiala v matičnih jezikih obravnavanih regij. S takšnim pristopom so projektne raziskave teorij modernizacije in njihove kulturne pogojenosti privedle do objektivnejših in bolj konsistentnih rezultatov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so uporabni za vse panoge gospodarstva, ki poslujejo z državami azijskih regij, predvsem pa za gospodarske stike Republike Slovenije z L.R. Kitajsko, Tajvanom, in Singapurjem. Pomembni so tudi za ohranjanje obstoječih in za vzpostavljanje novih stikov z državami obravnavanih regij na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine. Vključevanje evropskih in azijskih partnerjev je zagotovilo poglobitev akademskega sodelovanja in izmenjav s temi regijami. Vključitev mladih raziskovalcev (1) in drugih doktorskih študentov (2) ter raziskovalke (1), ki je v fazi postdoktorskega usposabljanja, je zagotavljala vzgojo in izobraževanje kadrov na področju azijskih študij, predvsem sinologije. Ker vključujejo sodobne kitajske ideologije vse več elementov konfucijanskih vrednot in vrednostnih sistemov, je izboljšanje razumevanja te miselne struje izjemno pomembno za slovenske inštitucije in druge organizacije, ki se ukvarjajo z odnosi s Kitajsko (in drugimi vzhodnoazijskimi državami). Poleg tega se vpliv Modernega konfucijanstva vse jasneje kaže tudi v sodobnih kitajskih teorijah mednarodnih odnosov. Projektni rezultati imajo lahko dodano vrednost za slovensko – kitajske odnose, saj so preko svojih primerjalnih in interdisciplinarnih pristopov na področjih kitajske miselnosti, zgodovine in sociologije kulture izboljšali razumevanje kompleksne problematike in posledic konfucijanske prenove, ki sodi k osrednjim ideologijam sodobne Kitajske. Študije na področju mednarodne ekonomije in, v ožjem smislu, na področju trgovskih stikov s Kitajsko, so namreč že večkrat izpostavile pomen ozaveščanja lokalnih in kulturnih elementov v mednarodnih komunikacijah. Rezultati projekta, ki so usmerjeni v razlago kulturne relativnosti oziroma kulturne pogojenosti modernizacije na primeru Kitajske, lahko vsekakor veliko doprinesejo k ozaveščanju podobnosti in razlik med kulturnimi pričakovanji in dejanskimi vrednotami, kot tudi k razumevanju interakcij, ki predstavljajo širši kontekst sodobnih ekonomskih odnosov med Evropo in Kitajsko (vključno s Slovenijo). Pretekle izkušnje, s katerimi smo bili soočeni pri opazovanju poslovnih karier diplomantov in diplomantk Oddelka za azijske in afriške študije FF UL, so namreč jasno pokazale, da je pomanjkljiva uspešnost predvsem manjših slovenskih podjetij pri vzpostavljanju poslovnih stikov s kitajskimi partnerji pogosto povezana s pomanjkljivim poznavanjem in razumevanjem kitajskih kulturnih posebnosti. Razumevanje procesov, preko katerih kultura vpliva na ekonomske odnose, namreč zahteva precej širše poznavanje globljih struktur kulture, kot ga lahko nudi samo učenje osnovnih besed, bontona in, v primeru Kitajske, uživanja hrane s palčkami. Zato je pomembno, da je projekt med drugim izdelal tudi teoretsko ogrodje za dojemanje pomena komunikacije v poslovnih stikih z Vzhodno Azijo in še posebej s Kitajsko. Projektni segmenti, ki so bili osredotočeni na analizo konfucijanske kulture in njenih sodobnih družbenih implikacij, je omogočilo ozaveščanje družbene funkcije kulturnih vrednot ter razlik in podobnosti v komunikacijskih vzorcih. Na ta način lahko projektni rezultati olajšajo razumevanje kulturno pogojenih razlik, saj nudijo nova znanja in možnosti pridobivanja socialne ter kulturne občutljivosti, s tem pa vzpostavljajo tudi temeljne predpostavke spoštovanja vrednot drugih. Šele na tej podlagi je namreč možno zares spoštovati tudi vrednote naše lastne, slovenske kulture.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
