Projekti / Programi
Konec zgodovine: dvajset let pozneje. Filozofija ? politika ? ekonomija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
zgodovina, ideologija, teleologija, fetišizem, cinični um, institucije, gospodarstvo, kapitalizem, neoliberalizem, 20. stoletje, 21. stoletje
Raziskovalci (8)
Organizacije (3)
Povzetek
Predlagani interdisciplinarni temeljni projekt kritično sooča napoved »konca zgodovine«, s katero je Francis Fukuyama pred dvajsetimi leti oznanil prevlado liberalno-demokratičnega kapitalizma kot nepresegljivega horizonta, in vse glasnejšo tezo o »vrnitvi zgodovine«, ki je pospremila začetek trenutne gospodarske recesije. Napoved »konca zgodovine« in teza o »vrnitvi zgodovine« skupaj orisujeta zunanjo mejo paradoksnega »zgodovinskega obdobja konca zgodovine«, kot ta čas imenuje predlagani projekt. To »zgodovinsko obdobje konca zgodovine« opredeljujeta dve osnovni samorazumevanji: ta paradoksni čas naj bi bil predvsem (1) čas konca ideologij in (2) čas homogenega kapitalističnega razvoja, ki je izključil ideološko metanaracijo in s tem tudi kali sleherne ekonomske heterogenosti.
Projekt bo formuliral dva temeljna raziskovalna problema: (1) problem realne operativnosti ideologije v času njenega nominalnega zatona in (2) problem nezvedljive heterogenosti tipov kapitalizma. Na tej podlagi bo problematiziral obe navedeni predpostavki časa »konca zgodovine«, ki tvorita horizont intrinzično interdisciplinarne problematike. Projekt bo na ozadju navedenega izhodišča in navedenih raziskovalnih problemov proučil zgodovino »konca zgodovine«, pojasnil njene ključne ideološke in ekonomske prvine ter razvil in kritično ovrednotil argumente v prid navedenima temeljnima raziskovalnima problemoma.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je vodila k novim spoznanjem na podrocˇju razumevanja vloge ekonomske znanosti v sodobni družbi in k odprtju novih horizontov interpretiranja ideologije v naši sodobnosti. Projekt je s svojo vpetostjo v polje mednarodnih raziskav in povezav (sodelovanje z The Franke Institute for the Humanities Univerze v Chicagu) prispeval k pridobivanju tujih znanj, uvedba novih metodologij raziskovanja pa je privedla do konceptualnih novosti in razvoja novih praks na področju humanističnih in družboslovnih znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanje empiricˇne študije kažejo na pomembnost institucij na poti k ekonomski in socialni razvitosti, a vecˇina tovrstnih analiz je povsem deskriptivne narave in v nezadostni meri izpostavlja pomembnost vzrocˇne povezave med okoljem, institucijami in gospodarskim razvojem. Projekt je to vrzel zapolnil in dal družbenemu in gospodarskemu okolju jasno in trdno empiricˇno podlago za ozavešcˇenost o pomembnosti institucionalnih vzorcev pri dolocˇanju ekonomske uspešnosti in razvitosti držav. Projekt se uvršcˇa med prve eksperimentalne in empiricˇne poskuse ovrednotenja pomena institucionalnih dejavnikov in širših institucionalnih vzorcev za dolgorocˇno uspešnost družbe. Empiricˇna metodologija hkrati omogocˇa zaznavo širših sociokulturnih dejavnikov, ki v daljšem cˇasovnem obdobju determinirajo smer gospodarske rasti in razvoja. Nosilcem ekonomske politike projekt omogocˇa prepoznavo pomembnosti vzpostavitve primernega institucionalnega okolja, ki je kljucˇnega pomena pri ustvarjanju inovacij, tako z vidika novega znanja kot procesov in institucionalnih oblik.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
