Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Konec zgodovine: dvajset let pozneje. Filozofija ? politika ? ekonomija

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
zgodovina, ideologija, teleologija, fetišizem, cinični um, institucije, gospodarstvo, kapitalizem, neoliberalizem, 20. stoletje, 21. stoletje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05945  dr. Mladen Dolar  Filozofija  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  663 
2.  37928  Erna Emrić    Tehnični sodelavec  2015 - 2017 
3.  30792  dr. Jernej Habjan  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2017  184 
4.  19123  dr. Aleksandar Kešeljević  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2017  350 
5.  09979  dr. Slavoj Krečič Žižek  Filozofija  Raziskovalec  2014 - 2017  1.978 
6.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Raziskovalec  2014 - 2017  147 
7.  36911  dr. Rok Spruk  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2017  414 
8.  36343  dr. Lidija Šumah  Filozofija  Raziskovalec  2014 - 2017  45 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  40.384 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Predlagani interdisciplinarni temeljni projekt kritično sooča napoved »konca zgodovine«, s katero je Francis Fukuyama pred dvajsetimi leti oznanil prevlado liberalno-demokratičnega kapitalizma kot nepresegljivega horizonta, in vse glasnejšo tezo o »vrnitvi zgodovine«, ki je pospremila začetek trenutne gospodarske recesije. Napoved »konca zgodovine« in teza o »vrnitvi zgodovine« skupaj orisujeta zunanjo mejo paradoksnega »zgodovinskega obdobja konca zgodovine«, kot ta čas imenuje predlagani projekt. To »zgodovinsko obdobje konca zgodovine« opredeljujeta dve osnovni samorazumevanji: ta paradoksni čas naj bi bil predvsem (1) čas konca ideologij in (2) čas homogenega kapitalističnega razvoja, ki je izključil ideološko metanaracijo in s tem tudi kali sleherne ekonomske heterogenosti. Projekt bo formuliral dva temeljna raziskovalna problema: (1) problem realne operativnosti ideologije v času njenega nominalnega zatona in (2) problem nezvedljive heterogenosti tipov kapitalizma. Na tej podlagi bo problematiziral obe navedeni predpostavki časa »konca zgodovine«, ki tvorita horizont intrinzično interdisciplinarne problematike. Projekt bo na ozadju navedenega izhodišča in navedenih raziskovalnih problemov proučil zgodovino »konca zgodovine«, pojasnil njene ključne ideološke in ekonomske prvine ter razvil in kritično ovrednotil argumente v prid navedenima temeljnima raziskovalnima problemoma.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je vodila k novim spoznanjem na podrocˇju razumevanja vloge ekonomske znanosti v sodobni družbi in k odprtju novih horizontov interpretiranja ideologije v naši sodobnosti. Projekt je s svojo vpetostjo v polje mednarodnih raziskav in povezav (sodelovanje z The Franke Institute for the Humanities Univerze v Chicagu) prispeval k pridobivanju tujih znanj, uvedba novih metodologij raziskovanja pa je privedla do konceptualnih novosti in razvoja novih praks na področju humanističnih in družboslovnih znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanje empiricˇne študije kažejo na pomembnost institucij na poti k ekonomski in socialni razvitosti, a vecˇina tovrstnih analiz je povsem deskriptivne narave in v nezadostni meri izpostavlja pomembnost vzrocˇne povezave med okoljem, institucijami in gospodarskim razvojem. Projekt je to vrzel zapolnil in dal družbenemu in gospodarskemu okolju jasno in trdno empiricˇno podlago za ozavešcˇenost o pomembnosti institucionalnih vzorcev pri dolocˇanju ekonomske uspešnosti in razvitosti držav. Projekt se uvršcˇa med prve eksperimentalne in empiricˇne poskuse ovrednotenja pomena institucionalnih dejavnikov in širših institucionalnih vzorcev za dolgorocˇno uspešnost družbe. Empiricˇna metodologija hkrati omogocˇa zaznavo širših socio­kulturnih dejavnikov, ki v daljšem cˇasovnem obdobju determinirajo smer gospodarske rasti in razvoja. Nosilcem ekonomske politike projekt omogocˇa prepoznavo pomembnosti vzpostavitve primernega institucionalnega okolja, ki je kljucˇnega pomena pri ustvarjanju inovacij, tako z vidika novega znanja kot procesov in institucionalnih oblik.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno