Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Digitalna vključenost in aktivno staranje: Razvoj k uporabnikom usmerjenega metodološkega pristopa za preučevanje uporabe mobilne telefonije med starejšimi posamezniki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S274  Družboslovje  Raziskovalna metodologija v znanosti 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
aktivno staranje, digitalna vključenost, kakovost življenja, k uporabnikom usmerjen metodološki pristop, mobilna telefonija, podporna tehnologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  30704  dr. Jernej Berzelak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2015 - 2016  120 
2.  31339  Tina Dolenc  Sociologija  Raziskovalec  2016 
3.  23424  dr. Vesna Dolničar  Sociologija  Vodja  2014 - 2017  333 
4.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2017  625 
5.  28323  dr. Matic Kavčič  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2017  124 
6.  38368  Miha Matjašič  Sociologija  Raziskovalec  2015  33 
7.  36854  Boštjan Mur    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  12 
8.  19074  dr. Gregor Petrič  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2017  261 
9.  27574  dr. Andraž Petrovčič  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2017  290 
10.  33521  dr. Ana Slavec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2016  230 
11.  38019  Mojca Šetinc  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2017  49 
12.  10155  dr. Vasja Vehovar  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2017  840 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
Povzetek
Sodobne družbe se soočajo z dvema izrazitima trendoma: globalno staranje prebivalstva in hitro širjenje novih tehnologij. Ker je staranje prebivalstva povezano s socialno izključenostjo, bi lahko izkoristili potenciale IKT za višjo socialno vključenost in aktivno staranje. Zaradi neprilagojenosti IKT potrebam starejših se zdi, da ti potenciali niso ustrezno izkoriščeni. Starejšim bi lahko ponudili e-storitve za izboljšanje kakovosti njihovega življenja, a le v primeru, ko bi slednje upoštevale posebnosti starejših. Čeprav je ta vidik digitalne vključenosti prisoten strategijah EU in dokazano povezan s pozitivnimi posledicami, kot so visoka kakovost življenja starejših in nove tržne priložnosti za ponudnike IKT storitev, pa se uporaba podpornih tehnologij (PT) med starejšimi širi zelo počasi.  Mobilni telefoni s svojo razširjenostjo med starejšimi dajejo priložnosti za njihovo večjo digitalno vključenost. Zlasti bi k aktivnemu staranju lahko prispevala za zdaj slabo izkoriščena integracija mobilnih telefonov s PT. Projekt zato raziskuje socio-tehnične lastnosti PT in mobilnih telefonov, ki spodbujajo aktivno, samostojno in opolnomočeno staranje heterogene skupine starejših.  Predlagani projekt je izviren na konceptualni in na metodološki ravni:  (temelječ na integraciji modelov sprejemanja tehnologije in teorije procesih izmenjav v odnosu posameznik-okolje) bo razvit eko-gerontehnološki model za celostno konceptualno povezavo med staranjem in sprejemanjem mobilnih PT; (na osnovi E&AR in ISO 9241 standardov (K človeku usmerjeni postopek razvoja) bo razvit k (starejšim) uporabnikom usmerjen, participativni in iterativni metodološki pristop za preučevanje uporabe in uporabnosti mobilne telefonije med starostniki, temelječ na mešanju kvalitativnih in kvantitativnih metod ter na aktivnem in interaktivnem vključevanju potencialnih končnih uporabnikov. Drugi glavni rezultati projekta vključujejo: Identifikacijo in empirično vrednotenje ključnih dejavnikov (tj. osebne in okoljske značilnosti, procesi izmenjave), ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju mobilnih storitev za izboljšanje subjektivnih in objektivnih razsežnosti kakovosti življenja starejših.  Razvoj podrobnih profilov uporabnikov, vključujoč segmentacijo starejših (ne)uporabnikov različnih tipov mobilnih telefonov, ki bo temeljila na študiji življenjskih slogov, potreb in motivov za uporabo mobilnih telefonov, upoštevajoč tudi socialno okolje in njihove osebnostne lastnosti ipd.  Primerjalna analiza in analiza uporabnosti, dostopnosti in obvladljivosti obstoječih PT in storitev na mobilnih telefonih za starejše. Razvoj prototipa/-ov optimalne/-ih mobilne/-ih aplikacije/-ij na papirju, evalvacija prototipa/-ov in študija implementacije med končnimi uporabniki.  Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovanja s strani projektne skupine na področjih (a) družboslovne informatike, (b) družboslovne metodologije, vključno s kombiniranjem metoda zbiranja in analize podatkov o starejših, (c) gerontologije, (d) izkušenj z velikimi mednarodnimi empiričnimi projekti na področju digitalne vključenosti (FP5, FP6, FP7, COST, LLP, Interreg) in (e) razvoja spletnih aplikacij za starejše (spletnih učnih iger). Raziskovalna skupina bo tesno sodelovala z Družbenomedicinskim inštitutom ZRC SAZU, ki je med vodilnimi centri na področju raziskovanja medgeneracijskih odnosov in staranja prebivalstva, ter z raziskovalno enoto podjetja Simobil, drugega največjega ponudnika mobilne telefonije v Sloveniji in sofinancerja projekta, ki ima – kot član skupine Telekom Avstrija – priznano skupino strokovnjakov, specializiranih za testiranje uporabnosti mobilnih storitev. Zaradi sodelovanja z vodilnimi svetovnimi strokovnjaki in raziskovalci na omenjenih področjih se tudi pričakuje, da bo projekt prispeval k globalnemu preboju na področju integracije in poslovnega izkoriščanja podpornih in mobilnih storitev.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je s svojimi znanstvenimi ugotovitvami pomembno doprinesel k nadaljnjemu znanstvenemu razvoju v vsaj dveh pogledih. V prvi vrsti je projekt z utrditvijo in razširitvijo baze znanja o prisvajanju in uporabi mobilnih storitev med starejšimi pomembno vplival na področja raziskovanja IKT in družbe, družboslovne informatike, gerontehnologije in sociologije staranja. Kot drugo, je z uresničevanjem znanstvene rigoroznosti in odličnosti pri oblikovanju metodologije za participativni in k uporabniku usmerjeni razvoj mobilnih aplikacij, projekt pomembno vplival na področje razvoja metodologij za načrtovanje, razvoj in vrednotenje novih IKT. Projekt naslavlja relevantno vprašanje, kako sta prisvajanje in uporaba IKT in na njih temelječih storitev, povezana z vprašanji socialne vključenosti, socialne kohezije, socialnega kapitala in drugih pomembnih lastnosti zdrave, demokratične in pravične družbe. S projektom smo to znanje nadgradili z raziskovanjem pogosto spregledanega, a pomembnega vprašanja, kako starejši ljudje prisvajajo in uporabljajo podporne tehnologije in mobilne telefone. V projektu uporabljen inovativen in integrativen pristop predstavlja prvi poskus celovite, socio-tehnične analize vprašanja digitalne vključenosti, aktivnega staranja in mobilnih storitev ter je rezultat sodelovanja partnerjev iz industrije, skupine domačih raziskovalcev in vrhunskih tujih strokovnjakov, ki prihajajo iz znanstvenih področij, kot so: okoljska gerontologija (prof. F. Oswald), gerontehnologija (prof. A. Sixsmith in prof. H.S.M. Kort), raziskovanje mobilnih komunikacij (prof. L. Fortunati in prof. L. Haddon), interakcija človek-računalnik in družboslovna informatika. Na ta način smo vzpostavili pomemben enoten teren za navzkrižno bogatenje idej med disciplinami. Drug dragocen znanstveni doprinos predlaganega projekta se nanaša na razvoj izvirnega metodološkega pristopa za načrtovanje, razvoj in implementacijo tehnologije za starejše potrošnike, ki temelji na načelih k uporabniku usmerjenega razvoja, sodelovanja in integracije. Namen razvoja predlaganega metodološkega pristopa je bil proučiti uporabo in uporabnost mobilnih telefonov med starejšimi ljudmi, s pomočjo kombiniranja kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, kot tudi aktivnega in interaktivnega vključevanja potencialnih končnih uporabnikov. Z dokazovanjem, kako pomemben je optimiziran in k uporabniku usmerjen razvoj na podlagi natančnejše metodologije, ki zagotavlja bolj vključujoče sodelovanje končnih uporabnikov pri razvoju idej za potencialne tehnološke inovacije, smo ustvarili pomemben doprinos k področju znanosti, ki se ukvarja s tovrstnimi vprašanji. Izsledki raziskovalnega projekta so bili objavljeni v petih vrhunskih znanstvenih publikacijah, indeksiranih v Scopus SCI ali SSCI ter predstavljeni na 10 mednarodnih znanstvenih konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je imel številne neposredne vplive na različnih družbenih ravneh v Sloveniji: (1) Pomen za poslovnega partnerja: Partnerju smo zagotovili rezultate na podlagi izsledkov segmentacije starejših (potencialnih) uporabnikov mobilnih storitev, ki jih industrija pogosto (napačno) obravnava kot homogeno skupino. V skladu s temi se bo lahko odzival na njihove potrebe, in sicer z zagotavljanjem prilagojenih storitev mobilne telefonije. Nadalje, metodološki pristop lahko poslovni partner neposredno uporabi tudi za učinkovit razvoj inovacij na področju telefonije za starejše ljudi. (2) Pomen za podjetja in gospodarstvo: Metodološki pristop za učinkovit razvoj uporabnih tehnologij s pričakovano visoko stopnjo uspeha na trgu lahko uporabijo vsa podjetja, ki se zanimajo za uporabo tovrstnih storitev. Rezultati projekta ponujajo tudi veliko idej za oblikovanje novih aplikacij na trgu mobilnih aplikacij. (3) Pomen za starejše: Izvedene raziskovalne aktivnosti lahko - s pomočjo učinkovite rabe koristnih, cenovno dostopnih in uporabnih podpornih storitev na mobilnih telefonih - prispevajo k izboljšanju osebnega življenja starejših ljudi v smislu večje samostojnosti, večje in podaljšane digitalne vključenosti in aktivnega sodelovanja v procesih družbe. Z obravnavo potreb starejših ljudi na ključnih področjih storitev z visokim učinkom, kot so dejavnosti v vsakdanjem življenju, varnost in sodelovanje v lokalni soseski, je odprta pot za aktivno staranje, s pozitivnimi učinki na dobro počutje in kakovost življenja starejših ljudi. (4) Pomen za družbo/državo: Dejavnosti projekta se lahko razume kot aplikativni odgovor na težave sodobne družbe, ki se spopada s staranjem prebivalstva. Uporaba v projektu razvitega k uporabnikom usmerjenega pristopa k razvoju mobilnih aplikacij lahko neposredno vpliva na družbo v smislu zniževanja bremena socialnih krogov starostnikov, bremena neformalnih oskrbovalcev, kot tudi z vidika finančnega učinka na sistem zdravstvenega varstva in socialne varnosti tako, da nekatere njihove funkcije dopolnjujejo. Raziskovalni projekt je v Sloveniji posredno prispeval k doseganju naslednjih pomembnih družbenih učinkov: Projekt je bil močno vpet v kontekst sedanje in prihodnje slovenske in evropske politike informacijske družbe. Projekt je naslavljal eno izmed prioritetnih tem Direktorata za informacijsko družbo (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), ki se nanaša na spodbujanje dejavnosti za povečevanje digitalne vključenosti, še posebej med starejšimi. Projekt je vplival tudi na javno mnenje, in sicer z razlago in ugotovitvami, da lahko starejši ljudje sprejmejo priložnosti, ki jih ponujajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Ker v družbi obstajajo (neupravičeni) stereotipi o starejših kot nenaklonjenih (novim) IKT, lahko s širjenjem pozitivnih izkušenj starejših ljudi z novimi mobilnimi aplikacijami pomagamo preseči obstoječe tehno-fobične diskurze, kar bo vodilo do večjega sprejemanja novih tehnologij med starejšimi ljudmi. Projekt je z združevanjem mednarodne skupine raziskovalcev in poslovnih partnerjev iz različnih področij in z odličnimi izkušnjami s sodelovanjem na uspešnih IT projektih, spodbudil tudi inter- in transdisciplinarno sodelovanje slovenskih raziskovalcev. Projekt je prispeval k posodobitvi dodiplomskih in podiplomskih programov na Fakulteti za družbene vede. Konceptualno orodje, metodološki pristop k uporabniku usmerjenega razvoja tehnologij in druge končne rezultate projekta so študenti uporabili kot osnovo za pet diplomskih in dve magistrski nalogi. Rezultati projekta so prispevali tudi k boljšem razumevanju družbenih vidikov novih tehnologij, zlasti iz vidika starejših ljudi, kar je v učnih načrtih univerz v Sloveniji pogosto nezadostno zastopana tema.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno