Projekti / Programi
Študija možnosti izvajanja zemljiških operacij na zavarovanih in varovanih območjih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
Kmetijska zemljišča, zemljiške operacije, komasacije, agromelioracije, hidromelioracije, zavarovana območja, optimizacija, upravljanje zemljišč, razvoj podeželja, posegi v prostor
Raziskovalci (21)
Organizacije (3)
Povzetek
Zemljiška razdrobljenost kmetijskih gospodarstev ter za kmetijsko pridelavo neugodne talne, topografske in vodne razmere na kmetijskih zemljiščih predstavljajo resnejše ovire za razvoj kmetijstva, kar neugodno vpliva na razvoj podeželja in splošno na regionalni razvoj. Zemljiške operacije lahko predstavljajo enega ključnih vložkov v dolgoročno trajnostno kmetovanje, izboljšanje prehranske varnosti in razvoj podeželja. Zemljiške operacije so že stoletje pomemben instrument razvoja podeželja širom Evrope. Poleg prizadevanj za izboljšavo pogojev za kmetijsko pridelavo in gozdarstvo s spremembo zemljiškolastninske strukture, se lahko z zemljiškimi operacijami izboljša omrežje poljskih poti in odvodnjavanje, ureja krajino in izvaja okoljske ukrepe, izvaja projekte varovanja vrednost in drugih funkcij kmetijskega prostora. Sodobni pristopi k zemljiškim operacijam upoštevajo zahteve kmetijstva, a se hkrati, kolikor je mogoče, poskušajo izogniti obremenitvam naravnih ekosistemov. V evropskih državah z dolgo tradicijo zemljiških operacij je vključevanje nekmetijskih ciljev v projekte zemljiških operacij postalo ustaljena praksa in zemljiške operacije pogosto presegajo ozke kmetijske cilje, v Sloveniji pa se slednje žal še ni pomembno uveljavilo v praksi. V preteklih desetletjih se je spričo obsega in jakosti različnih oblik degradacije okolja okrepila zavest o pomenu dolgoročnega in vzdržnega delovanja človeka v prostoru. Posledično se je na različnih področjih dejavnosti človeka povečal pomen varovanja okolja, posebna pozornost pa je namenjena tudi zemljiščem oziroma upravljanju zemljišč. Osrednja vloga zemljišč za blagostanje posameznika in družbe zahteva nadzor nad njihovim upravljanjem in tako tudi nad postopki načrtovanja ter izvajanja različnih ukrepov zemljiških operacij. Poseben izziv v kmetijskem prostoru predstavlja danes možnost izvajanja zemljiških operacij na zavarovanih in varovanih območjih, saj se tudi na kmetijskih zemljiščih pojavljajo dodatni, včasih nasprotujoči se sektorski interesi varovanja.
V nalogi se omejujemo na ukrepe zemljiških preureditev oziroma operacij po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki vključujejo tako enostavne postopke preurejanja zemljiškolastninske strukture kot bolj zahtevne komasacije, agromelioracije in hidromelioracije. Namen naloge je proučiti različne pravne režime ter druge zakonsko določene omejitve kmetijskega prostora s ciljem podati usmeritve in pogoje za izvajanje posameznih vrst zemljiških operacij na različnih zavarovanih in varovanih območjih, predvsem glede na Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Energetski zakon ter Zakon o varstvu kulturne dediščine. Pri tem bo upoštevano, da je raba zemljišč med drugim odvisna od zemljiškolastninske strukture in sprememba zemljiškolastninske strukture se praviloma odraža v prostoru; z zemljiškimi operacijami je mogoče prispevati k boljši izkoriščenosti kmetijskih zemljišč in že sama zložba zemljišč lahko vpliva na spremembe rabe v prostoru. Slednje je toliko pomembnejše zaradi dejstva, da sočasno načrtovanje (in izvedba) več različnih in večjih zemljiških operacij zmanjšuje stroške umeščanja in izvedbe zemljiške operacije v prostoru (na primer komasacije in izgradnja namakalnega sistema) in pomeni hitrejšo, preglednejšo in cenejšo izvedbo. Iz teh razlogov je pomembno, da morajo biti zemljiške operacije kmetijskih in sorodnih zemljišč celovito načrtovani, hkrati pa upoštevati smernice trajnostnega prostorskega razvoja, to je upoštevati in usklajevati je treba različne sektorske interese in omejitve v prostoru.
Zemljiške operacije na varovanih in zavarovanih območjih predstavljajo v Sloveniji in širše na mednarodni ravni poseben izziv. Vsak izmed segmentov varovanja vsebuje specifične omejitve rabe prostora in umeščanje posegov v prostor, kar velja tudi za primer zemljiških operacij. Kot rezultat projekta bo podan pregled nad pravnimi režimi in dr
Pomen za razvoj znanosti
Sistemska analiza glavnih omejitev in opredelitev možnosti izvajanja zemljiških operacij glede na vrsto območja varovanja predstavljajo osnovo za drugačno, razvojno razmišljanje pri načrtovanju zemljiških operacij na območjih varovanja. Celovit pristop k načrtovanju sprememb v kmetijskem prostoru v obliki različnih vrst zemljiških operacij na območjih, kjer se srečujejo različni, pogosto tudi nasprotujoči si interesi, temeljijo na problemski analizi. Zavarovana in varovana območja so obravnavana kot izziv za zemljiške operacije, zemljiške operacije pa kot potencial za izvajanje aktivnega varovanja in hkratne možnosti izboljšave pogojev za kmetijsko pridelavo in razvoj podeželja. Rezultati projekta bodo predvidoma predstavljali, poleg prispevka k optimizaciji in oblikovanju dobrih praks v Sloveniji, velik doprinos na evropski in širši mednarodni ravni na področju interdisciplinarnega trajnostnega načrtovanja rabe kmetijskega prostora in odločitvenih procesov v prostoru ob konfliktnih interesih različnih deležnikov. Poudarek rezultatov je na interdisciplinarnem pristopu in celovitem obravnavanju prostora. Izsledki raziskave in usmeritve bodo vključeni v pedagoški in raziskovalni proces na Univerzi v Ljubljani, predvsem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Biotehniški fakulteti, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Varstvo okolja (Univerza v Ljubljani) ter na univerzah, kjer bomo člani projektne skupine gostovali kot gostujoči profesorji.
Pomen za razvoj Slovenije
Kot predvideno že v prijavi projekta, so rezultati ciljno namenjeni posodobitvi zakonskega okvirja oziroma normativov, ki določajo zemljiške operacije v Sloveniji. Izsledki raziskave bodo, poleg posodobitve zakonodaje na področju urejanja kmetijskih zemljišč in zemljiških operacij, predstavljeni skupinam, ki so vključene v pripravo nove zakonodaje na področju prostorskega planiranja in gradnje objektov. Člani projektne skupine smo namreč vključeni v različne podskupine, ki pripravljajo zakonodajo na tem področju. Vzporedno s projektom se je med drugim pripravljal Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 (PRP), delni rezultati so bili pomembna podpora kmetijskemu ministrstvu, ki je bilo zadolženo za pripravo PRP-ja. Kljub temu da je projekt trajal le eno leto, smo razvili pomembno sodelovanje s kmetijskim ministrstvom in med drugim pomagali pri oblikovanju spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih (trenutno v javni obravnavi) ter pri promociji novih ukrepov PRP 2014-2020 na področju investicij v zemljiške operacije. Poleg visokošolskih-raziskovalnih inštitucij je v projektu sodelovalo raziskovalno zasebno podjetje, ki izvaja agrarne operacije. Glavni namen takega pristopa je na možnosti izvajanje problemske analize (študije primerov) iz prakse ter povezovanje in prenos znanja v prakso. Poseben poudarek naloge je bila med drugim analiza možnosti izvajanja agrarnih operacij v Sloveniji v okviru PRP 2014-2020. Preko strokovnih združenj na področju geodezije, kmetijstva in prostorskega načrtovanja bomo člani projektne skupine prispevali k razvijanju strokovnega dialoga na tem področju in vplivali na razvoj dobrih praks na področju urejanja kmetijskega prostora na zavarovanih in varovanih območjih. Rezultati naloge v obliki poročila ter javne predstavitve na različnih strokovnih forumih doma in v tujini bodo predvidoma prispevali tudi k razvoju dialoga med različnimi sektorji in preglednosti postopkov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
