Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Izboljšanje kakovosti nanosa FFS in zmanjšanje drifta z uporabo šob in naprav z zmanjšanim zanašanjem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
nanos pesticidov, trajni nasadi, drift, šobe, onesnaževanje okolja, GIS
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  34637  Janez Bergant  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  167 
2.  32133  Peter Berk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  142 
3.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  512 
4.  28296  Brigita Bračko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  13 
5.  12288  mag. Tone Godeša  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  209 
6.  18836  dr. Marko Hočevar  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  547 
7.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  1.149 
8.  29499  dr. Jure Kolarič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  19 
9.  17916  dr. Iztok Jože Košir  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2016  510 
10.  23044  Gregor Leskošek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  174 
11.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  206 
12.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  552 
13.  28611  dr. Aljaž Osterman  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2014  43 
14.  24978  mag. Jolanda Persolja  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  92 
15.  29568  dr. Jurij Rakun  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  212 
16.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  919 
17.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2014 - 2016  428 
18.  09286  dr. Brane Širok  Mehanika  Raziskovalec  2014 - 2016  1.183 
19.  28430  dr. Peter Vindiš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  189 
20.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  868 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
2.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.027 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.141 
5.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  27.534 
Povzetek
Učinkovito in okoljsko varno nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v sadovnjakih, vinogradih in hmeljiščih je zaradi specifičnosti nasada med zahtevnejšimi agrotehničnimi opravili. Pri varstvu rastlin je potrebno FFS prostorsko nanesti, v trajnih nasadih pogosto sorazmerno visoko, kar bistveno poveča možnost zanašanja FFS izven območja tretiranja, še posebno ob neugodnih vremenskih razmerah. Predlagana vsebina CRPa ima za cilj a) oceniti trenutno stanje na področju škropilne tehnike (s poudarkom na trajnih nasadih) v Sloveniji, b) napraviti kvantitativno GIS/prostorsko oceno kakovosti in ogroženosti površinskih voda in prebivalstva zaradi rabe FFS v trajnih nasadih (sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo), c) prikazati napredne prakse obvladovanja drifta FFS v državah EU, d) ugotoviti lastnosti novih tipov šob glede na možnost vgradnje v različne tipe starih in novih naprav za nanos FFS, ki jih imamo v Sloveniji, e) opraviti preizkušanje nekaterih tipov antidriftnih šob in naprav za nanos FFS na biotično učinkovitost pripravkov in, f) glede na zadane zgornje cilje posredovati priporočila za ukrepe kmetijske politike. Stanje naprav za nanašanje FFS bomo ocenili z vidika njihove starosti in tipov, ter predstavili tveganje ki jih te naprave predstavljajo za okolje. Z analizo evidenc teh naprav bomo opredelili deleže naprav, ki so odgovarjajoče, ki jih je možno adaptirati oz. so nesprejemljive s stališča drifta pri delu v trajnih nasadih. Izdelali bomo kvantitativno GIS oceno ogroženosti prostora zaradi zanosa FFS na površinska vodna telesa ter izdelali oceno izpostavljenosti prebivalstva v vplivnem območju trajnih nasadov. Nadalje bomo določili stalne referenčne točke vzorčenja kakovosti površinskih voda kot podlaga za trajni monitoring onesnaženja površinskih vodnih teles s FFS na vplivnih območjih drifta z vinogradov, sadovnjakov in hmeljišč. Ocenili bomo tudi primernost zdajšnjih referenčnih točk in predlagali umestitev dodatnih/nadomestnih točk. Projekt ima tudi namen standardizirati in harmonizirati prostorske podatke vplivov drifta v skladu z EU INSPIRE direktivo. V sklopu pregleda praks za obvladovanje drifta v tujini bomo analizirali prakse, ki jih izvajajo v tujini in niso sestavni del ukrepov, ki jih predpisuje naša zakonodaja. To so rastlinski pasovi, ograje iz različnih struktur, posebne mreže na robovih nasadov, spremenjene gojitvene oblike in prilagojene medvrstne razdalje v trajnih nasadih, spremenjen način uporabe naprav za nanos FFS na robovih in podobno. Opredelili bomo, katere od teh praks so primerne za Slovenijo in kakšne koristi bi bile od izvajanja teh praks. Nadalje bomo opravili natančen pregled tipov antidriftnih šob, ki so trenutno na evropskem trgu in omogočajo zmanjševaje drifta, podali ocene njihove uporabnosti (dobre in slabe lastnosti) in opisali težave pri vgrajevanju v naprave za nanos FFS. Glede na opisano bomo pripravili podlage za kategorizacijo šob po stopnji redukcije drifta, oziramo za prenos sistemov kategorizacij iz drugih držav v Slovenijo. Enako velja za naprave za nanos FFS. Narediti želimo natančno analizo uporabnosti različnih naprav za omejevanje drifta in pripraviti podlage za kategorizacijo naprav, ki se pojavljajo na slovenskem trgu, glede na stopnjo redukcije drifta. V poljskih poskusih bomo izvedli meritve zanašanja in kakovosti depozita pri različnih kombinacijah tipov škropilnih naprav in šob. Meritve bodo izvedene po standardnih metodah za merjenje drifta in kvantificiranje kakovosti depozita FFS. Poljski poskusi bodo opravljeni na jablanah, v vinogradih, v hmeljišču in pri čebuli. Kot rezultat bodo nastale strokovne podlage, ki bodo omogočile posodobitev zakonodaje oz. napravo podzakonskih aktov za preprečevanje onesnaževanja okolja s stališča aplikacije FFS v trajnih nasadih. Oblikovali bomo: priporočila za zmanjšano (FFS) onesnaževanje okolja, oziroma bodo vodili k izboljšanju kemijskega in ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda; priporočila glede mo
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave bodo doprinesli k povečanju nabora znanja glede interaktivnih učinkov med tipi šob, tipi naprav za nanos FFS, redukcijo drita in spremembami stopnje učinkovitosti zatiranja škodljivih organizmov Raziskava bo pokazal negativne stranske učinke uporabe antidriftnih šob na uspešnost zatiranja škodljivih organizmov in opozorila na primere, ko različne naprave in posamezni tipi šob niso združljivi za izvedbo zatiranja specifičnih škodljivih organizmov v trajnih nasadih. Raziskovalne vsebine bodo doprinesle k poznavanju modeliranja disperzije aerosolov v agrekosistemih in vplivnih območjih, ki zajemajo površinske vode. Dopolnile bodo znanja, ki so pomembna za uvajanje ukrepov blaženja vplivov in preventive pred driftom. Raziskovalne vsebine bodo pospešile uvajanje prostorskega modeliranja v kmetijsko-okoljske vede. Pomembne prispevek k populacijskim zdravstvenim vedam bo prostorska in kvantitativni ocene izpostavljenosti prebivalstva driftu FFS. Optimizacija prototipa selektivnega pršilnika za nanos FFS na individualno drevo, bo doprinesla k razvoju vizualizacijskih orodij ter k razvoju algoritmov digitalnega prepoznavanja določenih fizioloških stanj rastlin.
Pomen za razvoj Slovenije
Predvidene aktivnosti projekta bodo kratkoročno in dolgoročno prispevale k boljšemu stanju okolja kot posledica kmetijske dejavnosti. Glavni namen projekta je priprava konkretnih podlag za izboljšanje stanja na področju onesnaževanja okolja s FFS. Najprej lahko izpostavimo priporočila za pripravo podlag predpisov (podzakonskih aktov), ki so navedeni v zakonu o FFS, uredbi o Načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV) ter NAP in jih bo v najkrajšem času potrebno sprejeti tudi v Sloveniji. Rezultati našega projekta bodo dovolj jasni, da bodo lahko služili kot osnova za nadaljnje ukrepe kmetijske politike na tem področju: - priporočila/predlog za spremembo zakonskih in podzakonskih aktov, ki se tičejo preprečevanja onesnaženja okolja, oziroma bi vodili k izboljšanju kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda in podzemnih voda v skladu z NUV 2009-2015; - priporočila glede možnih adaptacij starejših naprav za nanos FFS v trajnih nasadih za zmanjšanje drifta in glede presoj ob nakupu novih naprav v različnih SVH kulturah in na različnih terenih (strmine, ob vodah, v urbanem okolju, …). Takšni so na primeri presoje glede tunelskih pršilnikov, glede škropilnic z zračno podporo, glede turbinskih pršilnikov s cevnimi usmerniki, …. - priprava priporočil za nakup šob (za pridelovalce) in za uvrščanje na uradne sezname opreme pri kateri se priznava določena stopnja redukcije drifta; - oblikovanje predloga za stimuliranje nakupa in rednega vzdrževanja naprav za aplikacijo v okviru PRP ali drugih lokalnih in/ali državnih mehanizmov ter za izobraževanje s tega področja; Hkrati bo mogoče rezultate projekta uporabiti tudi pri izobraževanju in usposabljanju uporabnikov FFS, kmetijske svetovalne službe, trgovcev ter vseh drugih, ki so povezani s področjem varstva rastlin in uporabe FFS. Projekt bo imel za posledico v izboljšanem stanju glede obvladovanja drifta FFS na terenu in posledično manjšo obremenitev okolja z ostanki FFS. Predvideva se tudi manjši obseg konfliktov med pridelovalci in nekmetijsko javnostjo glede onesnaževanja okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno