Projekti / Programi
Obvladovanje bolezni metličavosti jablan v nasadih sadilnega materiala
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.05 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Fitomedicina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
bionomija, Cacopsylla melanoneura, Cacopsylla picta, Candidatus Phytoplasma mali, metličavost jablan, ukrepi
Raziskovalci (16)
Organizacije (5)
Povzetek
Jablane so v Sloveniji najbolj razširjeno sadno drevo in pridelava jabolk je s 74.263 tonami v letu 2012 pomembna gospodarska panoga, ki pa jo med drugim ogrožajo tudi bolezni jablan, med njimi tudi tiste, ki jih povzroča fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma mali' (APf). APf je nadzorovan organizem s seznama I.A.II iz priloge I, del A Direktive Sveta Evrope št. 2000/29/Es in liste karantenskih škodljivih organizmov A2 organizacije EPPO. APf na jablanah povzroča bolezen metličavost jablan (AP). Čeprav okuženo drevo ne propade, pa je kakovost njegovih pridelkov zelo prizadeta. AP je bila v Sloveniji uradno potrjena leta 1985 in je od takrat trajno zastopana. Podatki iz drugih evropskih držav kažejo, da je molekularna variabilnost APf velika. Povezana je tudi z zelo različno virulentnostjo posameznih sevov in različno epidemiologijo. APf se prenaša z razmnoževalnim in sadilnim materialom, z koreninskimi mostički ter z naravnimi prenašalci iz skupine bolšic (Sternorrhyncha:Psyllidae) Cacopsylla picta in C. melanoneura. APf je edina znana fitoplazma, ki naj bi jo prenašale tako bolšice kot tudi škržatek Fieberiella florii. Podatkov o razširjenosti in bionomiji omenjenih bolšic in škržatka ter njihovi povezanosti z APf za Slovenijo skoraj ni. Pojavljanje žuželk v nasadih najlažje sledimo s spremljanjem njihovega ulova na lepljive plošče. Edina zaščita pred okužbami z APf je zatiranje bolšic z insekticidi. Pri zatiranju žuželk pa se danes uvajajo tudi alternativni pristopi, kot so npr. motenje parjenja z vibracijskimi signali. V osnovnem matičnem nasadu jablan v kraju Selo na Goričkem, ki ga upravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Sadjarski center Maribor, je bila maja 2012 prvič potrjena okužba z APf. Od prve potrditve okužbe se je širjenje nadaljevalo in ocenjujemo, da je okuženost v nasadu približno 1,5%. Ker je to edini osnovni matični nasad jablan v Sloveniji za pridelovanje certificiranih cepičev, predstavlja okužba v njem veliko grožnjo in zahteva takojšnje ukrepanje. V predlaganem projektu bodo povezana specialna znanja vseh, ki lahko prispevajo k osvetlitvi problema in oblikovanju priporočil za obvladovanje metličavosti jablan. Predlagana priporočila bi bila lahko uporabna v drugih podobnih nasadih.
V predlaganem projektu bodo specifični cilji (1) inventarizacija stanja in ugotavljanje raznolikosti fitoplazme APf in njenih prenašalcev na območju Slovenije z namenom pridobitve širšega vpogleda v načine širjenja fitoplazme v državi in možne vire okužbe s to fitoplazmo; (2) vzpostavitev sistema spremljanja naleta prenašalcev, ugotavljanja njihove okuženosti z APf in preučevanje bionomije z namenom opredelitve epidemiologije okužb v matičnem nasadu jablan v Selu in v poskusnem nasadu UKC FKBV Univerze v Mariboru v Hočah; (3) preizkušanje in ovrednotenje različnih načinov zatiranja prenašalcev APf in (4) priprava priporočil za obvladovanje metličavosti jablan.
Rezultati predlaganega projekta bodo imeli neposredne posledice pri praktični uporabi v sadjarstvu. Rezultate, pridobljene v raziskavi, bodo vzdrževalci matičnih nasadov in pridelovalci jabolk lahko uporabili za optimalno uporabo insekticidov za kemično in biotično zatiranje prenašalcev z najmanjšo potrebno količino sredstev za zatiranje; uspešna postavitev alternativnega sistema za zatiranje pa bi kemično zatiranje zelo zmanjšala. S pridobitvijo podatkov o učinkovitosti delovanja različnih vrst klasičnih in biotičnih insekticidov bomo omogočili pripravo kakovostnih strokovnih navodil za učinkovito zatiranje bolšic, kar je še posebej pomembno za vzdrževalce matičnih nasadov jablan.
Rezultati predlaganega projekta bodo prispevali k splošnemu znanju o fitoplazmah in njihovih prenašalcih, ki je še vedno rudimentarno tudi na globalni ravni. Spoznanje, da so fitoplazme povzročiteljice bolezni številnih kmetijsko pomembnih rastlin, vključno s sadnim drevjem, je po vsem svetu pospešilo njihove raziskave in prav v zadnjih letih vodilo do
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega projekta bodo prispevali k splošnemu znanju o fitoplazmah in njihovih prenašalcih, ki je še vedno rudimentarno tudi na globalni ravni. Spoznanje, da so fitoplazme povzročiteljice bolezni številnih kmetijsko pomembnih rastlin, vključno s sadnim drevjem, je po vsem svetu pospešilo njihove raziskave in prav v zadnjih letih vodilo do nekaj popolnih zaporedij njihovih genomov. To bo, skupaj z rezultati te študije, prispevalo k razumevanju molekulskih osnov metličavosti jablan. Prav tako bodo rezultati predlaganega projekta prispevali k poznavanju bionomije glavnih prenašalcev APf in skupaj z molekularno analizo okuženih osebkov k poznavanju epidemiologije AP.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega projekta bodo imeli neposredne posledice pri praktični uporabi v sadjarstvu. Rezultate pridobljene v raziskavi bodo vzdrževalci matičnih nasadov in pridelovalci jabolk lahko uporabili za optimalno uporabo insekticidov za kemično in biotično zatiranje prenašalcev z najmanjšo potrebno količino sredstev za zatiranje; uspešna postavitev alternativnega sistema za zatiranje pa bi kemično zatiranje zelo zmanjšala. S pridobitvijo podatkov o učinkovitosti delovanja različnih vrst klasičnih in biotičnih insekticidov bomo omogočili pripravo kakovostnih strokovnih navodil za učinkovito zatiranje bolšic, kar je še posebej pomembno za vzdrževalce matičnih nasadov jablan.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
