Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Tehnologije reje prašičev in uporaba alternativnih krmil in naravnih dodatkov za namene proizvodov višje kakovosti v konvencionalnih in ekoloških rejah

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
prašič; prehrana; tehnologija reje; rastlinski ekstrakti; bioaktivne spojine; kakovost mesa; ekološki proizvodi; sušene mesnine;
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33232  dr. Nina Batorek Lukač  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  202 
2.  25025  mag. Maksimiljan Brus  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  289 
3.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Vodja projekta  2014 - 2017  739 
4.  15561  dr. Matjaž Červek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  82 
5.  12209  dr. Mihael Gajster  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  67 
6.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  1.149 
7.  17518  Marko Kodra    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
8.  17916  dr. Iztok Jože Košir  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  510 
9.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  309 
10.  19949  Zdenka Mauser    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
11.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  349 
12.  17520  Anica Mušič    Tehnični sodelavec  2016 - 2017 
13.  27890  dr. Maja Prevolnik Povše  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  227 
14.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  297 
15.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  625 
16.  08596  mag. Blaž Šegula  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  221 
17.  01364  dr. Dejan Škorjanc  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  420 
18.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  315 
19.  31919  dr. Urška Tomažin  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  113 
20.  10085  mag. Mateja Vendramin Pintar  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  15 
21.  34048  Tadej Virk    Tehnični sodelavec  2014 - 2015  60 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
2.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.027 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.117 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.138 
5.  0489  Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.  Ljubljana  5326974000  116 
Povzetek
V projektu bomo sledili vsem razpisanim ciljem in raziskovali različne tehnologije reje prašičev v povezavi z uporabo lokalno razpoložljivih oziroma alternativnih krmil za namene proizvodov višje kakovosti v konvencionalnih in ekoloških rejah. Projekt je organiziran v treh delovnih sklopih, v katerih bodo potekale kabinetne in eksperimentalne raziskave ter aktivnosti za prenos znanja do uporabnikov. V prvem sklopu aktivnosti je cilj zagotoviti tehnološko platformo znanja, to pomeni pregled literature in sinteza informacij o vidikih reje prašičev za proizvode višje kakovosti, kar bo osnova za kasnejši prenos znanja do uporabnikov. Sinteza informacij bo pripravljena po naslednjih temah: i) kakšna mora biti tehnološka primernost oziroma kakovost surovine za predelavo v produkte posebne kakovosti, ii) kateri so dejavniki, ki nanjo vplivajo oziroma jo določajo kakor tudi iii) kakšna je vloga naravnih antioksidantov ter iv) kakšne so možnosti za zmanjšano uporabo dodatkov (soli, nitritov) v predelavi mesnin; za uporabnike je pomembno še poznati v) pomen tehnologije reje v kontekstu strategije zaščite znakov kakovosti (po EU) ali blagovnih znamk ter vi) okoljskega odtisa. Drugi sveženj aktivnosti bo eksperimentalno analitične narave; posvečen bo spremljanju lastnosti v pitanju, zbiranju in analizi krme na izbranih modelnih kmetijah v povezavi z oceno kakovosti produktov ter ekonomskemu ovrednotenju rejnih sistemov. V tem sklopu bo izveden tudi poskus v pitanju prašičev, kjer bomo vključili krmne dodatke z antioksidativnim potencialom s ciljem oceniti njihov vpliv na kakovost in oksidativno stabilnost mesa ter mesnin; pri slednjih v povezavi z zmanjšano uporabo soli in nitritov. Tretji sklop aktivnosti je namenjen prenosu znanj, informacij in inovacij zbranih v prvih dveh svežnjih do uporabnikov. Z aktivno vključitvijo uporabnikov v vse aktivnosti (raziskave, delavnice, demonstracije) želimo vzpostaviti mrežo dolgoročnega partnerstva.
Pomen za razvoj znanosti
S stališča znanosti je v projektu originalen sklop aktivnosti, ki se navezuje na uporabo dodatkov naravnih antioksidantov v prehrani prašičev in možnosti za zmanjšano uporabo dodatkov (soli, nitratov) v predelavi mesnin. Povečevanje kakovosti in antioksidativnega potenciala mesa s pomočjo prehrane predstavlja možnost za zmanjšano rabo aditivov kot sta sol in nitriti, zato so raziskave kakršno predlagamo v projektu izjemno relevantne, kar potrjuje tudi nedavno objavljeni članek o pomenu spreminjanja sestave mesa prek krmljenja živali in uporabe fitokemikalij (Ostindjer et al., 2014). Prav tako so z znanstvenega vidika originalne informacije o potrebah prašičev neselekcioniranih pasem (npr. krškopoljec) v posameznih življenjskih in proizvodnih fazah, saj je o tem zelo malo podatkov (izjema je iberijski prašič, pa še v tem primeru gre za redke in nove objave).  Za razvoj stroke je projekt pomemben, ker se osredotoča na potenciale alternativ intenzivnemu pitanju za trg svežega mesa, s poudarkom na lokalno razpoložljivih prehranskih (krmnih) virov pri pitanju prašičev z vidika produktov višje kakovosti, ki odgovarjajo zahtevam potrošnika ter s tem prispevajo k trajnostnemu razvoju panoge. Slovenija ima namreč omejene naravne potenciale za rejo prašičev, stroge okoljske zahteve in potrebuje novo paradigmo za trajnostni razvoj te panoge s tem pa tudi stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
S stališča gospodarskega razvoja prašičereje kot panoge je projekt pomemben, ker se osredotoča na ključne vidike za njen trajnostni razvoj. Danes je javno mnenje pri nas in v Evropi nenaklonjeno intenzivni reji prašičev. V mnogih evropskih regijah intenzivna prireja prašičev ni več konkurenčna in marsikje, ne samo v Sloveniji, se soočajo z upadanjem intenzivne prašičereje zaradi nekonkurenčnosti. Prašiči kot omnivori so konkurenti človeku za razpoložljive prehranske vire, še posebej žita. Pričakovati je, da bo v prihodnosti razvoj prašičereje odvisen od lokalno razpoložljivih krmnih virov, ki se, zaradi različnih naravnih agro-geo-klimatskih danosti, razlikujejo od regije do regije. Prašičereja je lahko odlična, delovno manj obremenilna dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki uporablja za krmno bazo različna lokalno razpoložljiva krmila in stranske produkte živilsko-predelovalne industrije. Lahko je tudi dopolnitev mlečni proizvodnji, kar bo lahko ob ukinitvi mlečnih kvot leta 2015 še kako pomembno. Svoj neizkoriščen potencial za dvig konkurenčnosti ima prašičereja predvsem v tradiciji mesnin višje kakovosti. Nenazadnje tudi razvoja turizma, ne le kmečkega, ni brez okusnih, tradicionalnih in/ali ekoloških proizvodov. Projekt naslavlja še dodaten aspekt pomena za slovensko gospodarstvo, to je uporabo naravnih antioksidantov. Njihov potencial je pomemben s stališča večje oksidativne stabilnosti ter manjše uporabe dodatkov (sol, nitriti) v predelavi mesnin kot tudi, da gre za raziskave, ki poudarjajo/iščejo potenciale lokalnih resursov. Relevanca za naše gospodarstvo je pomembna saj gre za alternativno uporabnost hmelja in taninskega ekstrakta lesa pravega kostanja (Tanin, Sevnica).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno