Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Izhodišča za izboljšanje metodologije poročanja o emisijah toplogrednih plinov v povezavi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
poročanje; TGP; raba tal in spremembe rabe tal; gozdarstvo; kmetijstvo; lesni proizvodi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  34637  Janez Bergant  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  167 
2.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  208 
3.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  249 
4.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  284 
5.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  351 
6.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  174 
7.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  368 
8.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2014 - 2016  680 
9.  28590  dr. Mitja Skudnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  327 
10.  31072  mag. Tomaž Vernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  93 
11.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  868 
12.  33775  Laura Žižek Kulovec    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  36 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.766 
Povzetek
V prvi fazi projekta je predlagana harmonizacija meril za določanje rabe tal in ocenjevanje sprememb rabe tal. Na osnovi teh meril se bodo po zgledu mnogih evropskih držav, za tri izbrana obdobja po letu 2000, na sistematični mreži z vzorčenjem preverili prostorski podatki Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Predlagana vzorčna mreža bo skladna z dosedanjimi mrežami v sklopu monitoringa gozdov ter spremljanja drevnine izven gozda, za katero bo obvezno poročanje v okviru nove evropske zakonodaje in mednarodnih zavezah o trajnostnem gospodarjenju. S presekom posameznih slojev rabe tal bodo pridobljene ocene o območjih s spremembami rabe tal, ki so nastale zaradi sprememb v naravi in zaradi sprememb v načinu razvrščanja in razmejevanju kmetijskih zemljišč. V predlogu projekta je predlagana vzorčna mreža gostote 500 × 500 m, na kateri se bo ocenjevala raba zemljišč in njihove spremembe za tri izbrana obdobja (predvidoma 2002, 2008 in 2012) na ortofoto posnetkih po današnjih merilih in opredelitvah. Na osnovi tega bo ocenjen delež dejanskih in metodoloških sprememb, ki se bodo upoštevale pri korekciji doslej izdelanih matrik rabe tal oz. zemljišč. Izračunani bodo korekcijski faktorji in preverjena bo učinkovitost meril za ocenjevanje stanja in sprememb rabe prostora. Po validaciji podatkov in korekcijskih faktorjev bodo izdelane nove matrike rab tal na Slovenskem, pri čemer bo ocenjena tudi njihova zanesljivost z izdelavo matrike napak. Nove matrike bodo osnova za oceno dejanskega obsega krčitev gozdov, zaraščajočih se kmetijskih zemljišč in drugih sprememb rabe tal, ki so odločilne za poročanje o obveznostih UNFCCC/KP. Predlagana bo statistična zasnova, katere cilj ne bo le korekcija podatkov v zadnjem desetletju, ampak tudi izhodišče za monitoring negozdnih rab tal. Za potrebe prihodnjih snemanj se bo s točkovnim vzorčenjem in variogrami poskušalo ugotoviti porazdelitve rab v prostoru in gibanja standardnih napak. Na podlagi teh simulacij bo predlagana metodologija in izdelana računalniška aplikacija za izračun površin rabe tal in ocene njihovih napak. V prid kvalitetnejšemu zajemu in interpretaciji rabe tal bodo pristojni službi posredovani glavni izsledki o napakah in pomanjkljivostih. Pripravljena bodo tudi priporočila za poenotenje karte gozdnega roba in karte rabe tal. Prenosu znanja in informiranje bosta tekla v zadnjem delovnem sklopu, v katerem je planirana organizacija dveh delavnic z okroglo mizo ter objava več strokovnih oz. znanstvenih publikacij.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta omogočajo izboljšanje trenutne metodologije spremljanja ponorov oz. emisij za področje rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF). S pristopom točkovnega vzorčenja je možno zagotoviti poročanje z znano natančnostjo, posledično pa je mogoče oceniti tudi stopnjo negotovost. Z novimi dognanji glede spremembe rabe tal smo izboljšali kakovost nacionalnih podatkov in predlagali nov pristop spremljanja spremembe rabe tal v prihodnje, vključno z uprabo satelitskih slik kot pomožnih podatkov. Zasnovali in izdelali smo prostorski model za izdelavo karte intenzivnosti obdelave tal na kmetijskih zemljiščih Slovenije. Model je skladen z navodili dobre prakse (IPCC) in ga je možno z dodatnimi podatki, ko bodo na voljo, še nadgraditi.
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru prehoda na konkurenčno nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050 bo potrebno rabo zemljišč obravnavati celostno. Raba tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) se trenutno že obravnava v okviru podnebne politike Evropske unije. Sklep 529/2013/EU predstavlja dober temelj in izhodišče za obračunavanje emisij in odvzemov zaradi dejavnosti na področju LULUCF, kljub temu pa so pravila v njem preveč ohlapna. Z izboljšanimi ocenami in kakovostnejšimi podatki, ki jih omogoča predlagana metodologija, bo Slovenija lahko lažje zavzela stališča do nove uredbe za LULUCF, ki je trenutno v teku. Rezultati projekta bodo pripomogli z boljšemu razumevanju stanja Slovenije za preučevano področje, s čimer bo lažje določiti ukrepe za zmanjšanje emisij TGP in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno