Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Gozd, invazivne tujerodne drevesne vrste,sončno sevanje, dinamika širjenja, višinska in debelinska rast, gozdnogojitveno načrtovanje, nega, obnova
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  719 
2.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2016  551 
3.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  663 
4.  34126  Nina Juvan    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  41 
5.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  764 
6.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  350 
7.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2016  212 
8.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  217 
9.  17345  Iztok Sajko    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  74 
10.  17094  dr. Urban Šilc  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  393 
11.  08056  dr. Branko Vreš  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  379 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.690 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.873 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.654 
Povzetek
V preteklosti razvoja živega sveta na Zemlji so fizične ovire (morje, gorske pregrade, puščave) preprečevale selitev vrst in tako povzročile proces nastajanja novih vrst in biodiverzitete. Toda te fizične ovire so bile zaradi delovanja človeka odpravljene, tako da lahko nove vrste prihajajo naključno ali načrtno na nova območja, ki so tisoče kilometrov oddaljena od njihovih naravnih habitatov. Nekatere od teh vrst (t.i. tujerodnih vrst) se na novem območju slabo prilagodijo na novo okolje in kmalu izginejo, nekatere se pričnejo razmnoževati in se ustalijo. Med njimi pa so takšne, ki se začno hitro širiti v novem okolju in uspevajo v naravnih habitatih, tako da s svojo prisotnostjo in pogostostjo povzročajo opazne spremembe v strukturi in funkciji ekosistemov (gozdov). Invazivne vrste vplivajo na spremembo habitatov, tekmujejo z domačimi vrstami, spreminjajo strukture ekosistemov, se križajo z domačimi vrstami in tako zmanjšujejo donose v kmetijstvu in gozdarstvu. Pri preprečevanju škode, ki jo povzročajo invazivne vrste, je pomembno hitro ukrepanje, saj lahko v prvi fazi samo preprečimo, da se invazivne vrste pojavijo v naših gozdovih. Če nismo uspešni pri prvem koraku, jo lahko v drugi fazi, če invazivno vrsto dovolj zgodaj opazimo, hitro izkoreninimo. To je odvisno od tega, ali imamo vzpostavljen mehanizem opazovanja (monitoringa) in zgodnjega odkrivanja vrst, tako da lahko pravočasno ukrepamo, če se invazivna vrsta pojavi. V sedanjem, hitro spreminjajočem okolju (opustitev tradicionalnega kmetijstva, klimatske spremembe), obstaja velika možnost, da se bodo pri nas naselile nove invazivne vrste. Zadnja možnost pa so invazivne vrste, ki so že ustaljene in razširjene in je tu mogoče samo okrepiti nadzor in izvajati akcije za obvladovanje in ustavitev širjenja vrst. Cilji projekta Cilj 1: Identificiranje problematičnih tujerodnih invazivnih drevesnih vrst in opis njihove ekologije;  Znotraj cilja 1 smo določili naslednje podrobne cilje    Cilj 1.1. Zbiranje podatkov in izdelava kart (zemljevidov) razširjenosti tujerodnih vrst  Cilj 1.2. Ugotoviti, katere so problematične tujerodne vrste     Cilj 1.3. Opis ekologije vrst in označitev rastišča   Cilj 2: Določitev območij, kjer tujerodne invazivne vrste predstavljajo problem pri doseganju ciljev večnamenskega gospodarjenja z gozdovi; Znotraj cilja 2 smo določili naslednje bolj podrobne cilje:     Cilj 2.1. Na podlagi dejavnikov iz cilja 1 izdelati model razširjenost  Cilj 2.2. Na podlagi modela izdelati karto potencialne razširjenosti invazivne vrste in tako opredeliti ranljiva območja      Cilj 2.3. Na podlagi preverb modela ugotoviti dejanski in potencialni areal problematične invazivne vrste    Cilj 3: Izdelava gozdnogojitvenih smernic za ravnanje s tujerodnimi invazivnimi drevesnimi vrstami v različnih rastiščnih razmerah in razmerah različnih funkcij gozdov.  Znotraj cilja 3 smo določili naslednje bolj podrobne cilje:   Cilj 3.1. Analiza pretekle rabe spremenjenih sestojev  in sestojev s prevladujočim deležem invazivne vrste, ki so nastali v procesih sukcesije.    Cilj 3.2. Analiza stanja spremenjenih sestojev     Cilj 3.3. Analiza ekologije pomlajevanja invazivnih vrst  Cilj 3.4. Izdelava gozdnogojitvenih smernic za ukrepanje v smislu zmanjševanja deleža invazivnih vrst in preprečevanje njihovega širjenja za vsako invazivno vrsto posebej.    Pričakovani rezultati: Poročilo o identifikaciji in ekologiji invazivnih drevesnih vrst    Model razširjenosti posamezne vrste (določitev ranljivih območij)    Izdelava gozdnogojitvenih smernic     Implementacija smernic v prakso Prenos v prakso Projekt se bo prenesel v prakso s pomočjo izdelanega poročila, objavljenih člankov v strokovnih revijah in delavnice organizirane za strokovnjake in širšo javnost (predvsem lastnike gozdov) na območju, kjer so razširjene problematične invazivne drevesne vrste.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so prinesle nova znanja na področju gozdarstva, naravovarstva, botanike in ekologije. Ugotovili smo, kateri so mejni dejavniki, ki omogočajo pojavljanje invazivnih vrst in rezultate primerjali s podobnimi študijami v svetu. Ugotovili smo, kateri so najbolj ogroženi habitati in bomo ta spoznanja vključili v različne (mednarodne) projekte s področja naravovarstva. Testirali smo metodologijo za izdelavo modelov potencialne razširjenosti. Na podlagi analiz pomlajanja in dosedanjih izkušenj smo izdelali smernice za goznogojitveno ukrepanje, ki jih bo mogoče uporabiti tudi drugje. O rezultatih smo poročali na mednarodnih simpozijih in objavili dela, ki so nastala med izvajanjem projekta, v mednarodno uveljavljenih revijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni dosežki bodo najprej vidni na področju gozdarstva. Identificirali smo invazivne drevesne vrste v gozdovih, izdelali modele in na podlagi analiz izdelali smernice za gozdno-gojitvene ukrepe, ki jih bodo sodelavci Zavoda za gozdove neposredno vključili v gozdarsko načrtovanje. Poleg tega pa bodo rezultati projekta posredno uporabni tudi v naravovarstvu (bolj proti invazivnim vrstam), kmetijstvu (pašni kataster za čebele), prostorskem planiranju itd. Rezultati bomo vključili tudi v šolske kurikulume, ki jih izvajajo sodelavci projekta na različnih slovenskih univerzah. Poleg tega pa smo s projektom nagovorili tudi širšo javnost, ki se bo tako zavedala nevarnosti, ki jo predstavljajo invazivne vrste za naše okolje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno