Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.05.00  Biotehnika  Urejanje krajine   

Koda Veda Področje
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Krajina, krajinske značilnosti, krajinska pestrost, tla, biotska raznovrstnost, ohranjanje narave, kmetijstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16378  dr. Mojca Golobič  Urbanizem  Vodja projekta  2014 - 2015  455 
2.  24832  dr. Tomaž Kralj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  192 
3.  29713  Natalija Libnik  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2015 
4.  28550  dr. Naja Marot  Urbanizem  Raziskovalec  2014 - 2015  262 
5.  29714  Lea Pačnik  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2015  23 
6.  25009  dr. Nadja Penko Seidl  Urbanizem  Raziskovalec  2014 - 2015  99 
7.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  868 
8.  10537  mag. Martin Žerdin  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2015  58 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
3.  2647  AQUARIUS ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana  Ljubljana  5424534000  63 
Povzetek
Krajinska pestrost je eden temeljnih pogojev za kakovost krajine ter za opravljanje ekosistemskih storitev, med katerimi je tudi zagotavljanje biotske raznovrstnosti. Povezavo med krajinsko pestrostjo in biotsko raznovrstnostjo potrjujejo tudi raziskave. Premalo pa je znanega o tem katere lastnosti in sestavin krajine so v posameznih ekosistemih/okoljih najpomembnejše z vidika ohranjanja biotske pestrosti in kakšna je pri tem njihova vloga. To je še zlasti pomembno za okolja, kakršno je Slovenija, ki ima zaradi svojih naravnih in družbenih pogojev številne posebne krajinske značilnosti, na katere bolj ali manj načrtno vplivajo različne dejavnosti. Prav pri prenosu raziskovalnih ugotovitev v upravljanje s krajino pa je še velik primanjkljaj. Mehanizme za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine je torej treba dopolniti z usmeritvami za ohranjanje krajinskih značilnosti, pestrosti in biotske raznovrstnosti. Poleg ohranjanja narave je v tem pogledu ključno tudi kmetijstvo, saj je prav to krajino oblikovalo že v preteklosti, in še danes pomembno vpliva na njeno pestrost. Kmetijska raba, ukrepi in agrotehnike, imajo na krajino in biotsko pestrost tako pozitivne, kot tudi negativne učinke. Namen predlaganega projekta je pripraviti strokovne podlage za izdelavo smernic za ohranjanje krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Za to bo potrebno (1) določiti povezavo med gospodarsko/produkcijsko funkcijo krajine, krajinsko pestrostjo in biotsko raznovrstnostjo ter (2) pripraviti usmeritve za njeno ohranjanje oziroma povečanje. V okviru tega so cilji naloge: - pripraviti pregled dobrih praks na področju naravovarstvenega vrednotenja krajin, - razviti metodo za določitev značilnosti krajin in krajinske pestrosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, - testirati metodo na vzorčni lokaciji in izdelati digitalno karto krajinskih značilnosti in krajinske pestrosti. Naloga bo izvedena na osnovi pregleda literature in primerov dobre prakse, kartiranja krajinskih značilnosti in biotskep estrosti na izbranem primeru, zasnove teroretičnega modela za določanje krajinske pestrosti in njegove preveritve na izbranem primeru, ter interaktivnih tehnik, intervjujev, posvetovanj in delavnic. Rezultati projekta bodo prispevali k bolj ustreznemu upravljanu krajine na področju ohranjanja narave in kmetijstva ter tako k ohranjanju (ali izboljšanju) krajinske in biotske pestrosti.
Pomen za razvoj znanosti
Metode za ocenjevanje krajinske pestrosti, ki obstajajo na mednarodni ravni, zaradi različnih pristopov niso poenotene. Poleg tega naravno-geografske in družbne raznolikosti ter različni načini gospodarjenja s prostorom onemogočajo enostaven prenos teh metod v slovenski prostor. Kljub raznolikostim fizične krajine so na ravni EU sprejeti nekateri predpisi, ki diktirajo enoten prostop k urejanju krajine. Na drugi strani so posamezne metode za ocenjevanje biotske pestrosti bolj uveljavljene in jih je možno prenesti v slovenski prostor. Pristop s kombiniranjem obeh metod se na eni strani uvršča ob bok podobnim raziskavam v Evropi in svetu in po drugi strani opozarja na specifičnost slovenskih razmer v evropskem kontekstu. Obenem opozarja na priložnost za usklajeno delovanje različnih sektorskih politik z namenom enotnega upravljanja kulturne krajine. Menimo da so tako metoda kot tudi rezultati raziskave mednarodno zanimivi in objavljivi.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija mora, kot članica EU upoštevati določila evropskih direktiv v okviru skupne kmetijske politike, ki od nje zahtevajo spoštovanje okoljskih in naravovarstvenih ciljev. Obenem je velik del slovenske kulturne krajine z izrazito drobno parcelno in lastniško strukturo anahronizem, ki onemogoča sodobno kmetovanje. V želji po racionalnejši izrabi prostora pogosto pride do uničenja tistih elementov v krajini, ki so pomembni tako za ustvarjanje pestrosti in identitete krajine, kot tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Naloga opozarja na specifičnost slovenskih razmer v kontekstu EU in podaja seznam tistih krajinskih prvin, ki jih je treba upoštevati pri (pre)urejanju kmetijskega prostora, da bi ohranili njene prepoznavne značilnosti, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno