Projekti / Programi
Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.05.00 |
Biotehnika |
Urejanje krajine |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Krajina, krajinske značilnosti, krajinska pestrost, tla, biotska raznovrstnost, ohranjanje narave, kmetijstvo
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
16378 |
dr. Mojca Golobič |
Urbanizem |
Vodja |
2014 - 2015 |
473 |
| 2. |
24832 |
dr. Tomaž Kralj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
192 |
| 3. |
29713 |
Natalija Libnik |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
0 |
| 4. |
28550 |
dr. Naja Marot |
Urbanizem |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
276 |
| 5. |
29714 |
Lea Pačnik |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
23 |
| 6. |
25009 |
dr. Nadja Penko Seidl |
Urbanizem |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
103 |
| 7. |
16283 |
dr. Borut Vrščaj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
896 |
| 8. |
10537 |
mag. Martin Žerdin |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
58 |
Organizacije (3)
Povzetek
Krajinska pestrost je eden temeljnih pogojev za kakovost krajine ter za opravljanje ekosistemskih storitev, med katerimi je tudi zagotavljanje biotske raznovrstnosti. Povezavo med krajinsko pestrostjo in biotsko raznovrstnostjo potrjujejo tudi raziskave. Premalo pa je znanega o tem katere lastnosti in sestavin krajine so v posameznih ekosistemih/okoljih najpomembnejše z vidika ohranjanja biotske pestrosti in kakšna je pri tem njihova vloga. To je še zlasti pomembno za okolja, kakršno je Slovenija, ki ima zaradi svojih naravnih in družbenih pogojev številne posebne krajinske značilnosti, na katere bolj ali manj načrtno vplivajo različne dejavnosti. Prav pri prenosu raziskovalnih ugotovitev v upravljanje s krajino pa je še velik primanjkljaj. Mehanizme za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine je torej treba dopolniti z usmeritvami za ohranjanje krajinskih značilnosti, pestrosti in biotske raznovrstnosti. Poleg ohranjanja narave je v tem pogledu ključno tudi kmetijstvo, saj je prav to krajino oblikovalo že v preteklosti, in še danes pomembno vpliva na njeno pestrost. Kmetijska raba, ukrepi in agrotehnike, imajo na krajino in biotsko pestrost tako pozitivne, kot tudi negativne učinke.
Namen predlaganega projekta je pripraviti strokovne podlage za izdelavo smernic za ohranjanje krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Za to bo potrebno (1) določiti povezavo med gospodarsko/produkcijsko funkcijo krajine, krajinsko pestrostjo in biotsko raznovrstnostjo ter (2) pripraviti usmeritve za njeno ohranjanje oziroma povečanje.
V okviru tega so cilji naloge:
- pripraviti pregled dobrih praks na področju naravovarstvenega vrednotenja krajin,
- razviti metodo za določitev značilnosti krajin in krajinske pestrosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
- testirati metodo na vzorčni lokaciji in izdelati digitalno karto krajinskih značilnosti in krajinske pestrosti.
Naloga bo izvedena na osnovi pregleda literature in primerov dobre prakse, kartiranja krajinskih značilnosti in biotskep estrosti na izbranem primeru, zasnove teroretičnega modela za določanje krajinske pestrosti in njegove preveritve na izbranem primeru, ter interaktivnih tehnik, intervjujev, posvetovanj in delavnic.
Rezultati projekta bodo prispevali k bolj ustreznemu upravljanu krajine na področju ohranjanja narave in kmetijstva ter tako k ohranjanju (ali izboljšanju) krajinske in biotske pestrosti.
Pomen za razvoj znanosti
Metode za ocenjevanje krajinske pestrosti, ki obstajajo na mednarodni ravni, zaradi različnih pristopov niso poenotene. Poleg tega naravno-geografske in družbne raznolikosti ter različni načini gospodarjenja s prostorom onemogočajo enostaven prenos teh metod v slovenski prostor. Kljub raznolikostim fizične krajine so na ravni EU sprejeti nekateri predpisi, ki diktirajo enoten prostop k urejanju krajine. Na drugi strani so posamezne metode za ocenjevanje biotske pestrosti bolj uveljavljene in jih je možno prenesti v slovenski prostor. Pristop s kombiniranjem obeh metod se na eni strani uvršča ob bok podobnim raziskavam v Evropi in svetu in po drugi strani opozarja na specifičnost slovenskih razmer v evropskem kontekstu. Obenem opozarja na priložnost za usklajeno delovanje različnih sektorskih politik z namenom enotnega upravljanja kulturne krajine. Menimo da so tako metoda kot tudi rezultati raziskave mednarodno zanimivi in objavljivi.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija mora, kot članica EU upoštevati določila evropskih direktiv v okviru skupne kmetijske politike, ki od nje zahtevajo spoštovanje okoljskih in naravovarstvenih ciljev. Obenem je velik del slovenske kulturne krajine z izrazito drobno parcelno in lastniško strukturo anahronizem, ki onemogoča sodobno kmetovanje. V želji po racionalnejši izrabi prostora pogosto pride do uničenja tistih elementov v krajini, ki so pomembni tako za ustvarjanje pestrosti in identitete krajine, kot tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Naloga opozarja na specifičnost slovenskih razmer v kontekstu EU in podaja seznam tistih krajinskih prvin, ki jih je treba upoštevati pri (pre)urejanju kmetijskega prostora, da bi ohranili njene prepoznavne značilnosti, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
